Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 111

Ovayapostoli tava pula Jesus edidiliko

Ovayapostoli tava pula Jesus edidiliko

MATEUS 24:3-51 MARKUS 13:3-37 LUKAS 21:7-38

  • OVAHONGWA VANE TAVA PULA JESUS EDIDILIKO

  • OMAXUNGANEKO OO A WANIFWA MEFELEMUDO LOTETE NOSHO YO OO TAA KA WANIFWA MONAKWIIWA

  • NATU KALENI OUPAFI

Osha li Etivali komatango, nomafiku 11 Nisan ola li pokufika. Omafiku okwa li a pwa ko, ashike Jesus okwa li e na shihapu okulonga. Omutenya okwa li a u hala kotembeli ta hongo ovanhu, ofimbo oufiku a li ha kala kondje yoshilando. Vahapu ovo va li ve na ohokwe ova li “have uya ongula inene motembeli opo va pwilikine kuye.” (Lukas 21:37, 38) Ashike pomhito oyo, Jesus okwa li omutumba kOmhunda yEemono pamwe novayapostoli vaye vane, Petrus, Andreas, Jakob naJohannes.

Ovayapostoli ovo vane ova li ve uya kuye ovo aveke. Ova li tave lipula shi na sha notembeli, molwaashi Jesus okwa li a xunganeka kutya kape na emanya tali ka fiwa la londa kulikwao. Ova li yo tave lipula shihapu. Jesus okwa hangika e va ladipika a ti: “Kaleni mwe lilongekida, osheshi Omona womunhu ote uya pefimbo olo inamu teelela.” (Lukas 12:40) Okwa li yo a popya kombinga yefiku “olo Omona womunhu te ke liholola.” (Lukas 17:30) Mbela osho a popya osha li shi na ekwatafano naasho a li a popya kotembeli? Ovayapostoli ova li va halelela okuuda shihapu. Ova ti: “Tu lombwela, oinima oyo otai ka ningwa naini, noshike tashi ka kala edidiliko lokukala po kwoye nolomafiku axuuninwa lounyuni ou?” — Mateus 24:3.

Otashi dulika va li tave lipula nanghee otembeli tai ka hanaunwa po. Natango, ova li va pula shi na sha nokukala po kwOmona womunhu. Otashi dulika va li va dimbuluka efaneko laJesus li sha na sha ‘nomulumenhu a dalwa kohamba, nokwa li a ya koshilongo shokokule opo a ka ninge ohamba ndele ta aluka ko.’ (Lukas 19:11, 12) Nohauxuuninwa, ova li tave lipula naasho tashi ka ningwa po ‘momafiku axuuninwa ounyuni ou.’

Jesus okwa nyamukula mokuyandja edidiliko olo tali ka holola exulilo lepangelo lOshijuda, mwa kwatelwa otembeli. Okwa li yo a yandja ouyelele muhapu. Edidiliko olo ola li tali ka kwafela Ovakriste monakwiiwa va mone kutya ove li pefimbo “lokukala po” kwaye nokumona kutya exulilo lounyuni oli li popepi.

Mokweendela ko kwefimbo, ovayapostoli ova li va mona nghee exunganeko laJesus tali wanifwa po. Oinima ihapu oyo a li a xunganeka oya li ya hovela okuwanifwa po fimbo ve li natango momwenyo. Ovakriste ovo va li oupafi mo 70 O.P., kava li va hangika ombadilila eshi epangelo lOshijuda nosho yo otembeli ya hanaunwa po. Ashike nande ongaho, hamaxunganeko aeshe a wanifwa po mo 70 O.P. Oshike tashi ka didilikifa mo okukala po kwaye e li mOuhamba? Jesus okwa li a lombwela ovayapostoli vaye enyamukulo.

Jesus okwa xunganeka kutya otaku ka kala “oita neenghundana di na sha noita,” ‘oiwana otai ka lwifafana nomauhamba otaa ka kondjifafana.’ (Mateus 24:6, 7) Okwa popya yo kutya otaku ka kala “omakakamo edu manene, ondjala nomikifi dolutapo keembinga neembinga.” (Lukas 21:11) Jesus okwa londwela ovahongwa vaye a ti: “Ovanhu otave ke mu kwata po noku mu hepeka.” (Lukas 21:12) Ovaprofeti ovanaipupulu otava ka kala nokupukifa vahapu. Oukolokoshi otau ka hapupala nohole yavahapu otai ka talala. Natango, okwa ti kutya “onghundana ei iwa yOuhamba otai ka udifilwa ounyuni aushe opo ovanhu vomoiwana aishe ve i ude, opo nee exulilo tali uya.” — Mateus 24:14.

Nonande exunganeko laJesus ola wanifwa ombinga imwe eshi Jerusalem a hanaunwa po kOvaroma, mbela Jesus okwa li a xunganeka osho tashi ka ningwa monakwiiwa? Mbela ou wete oumbangi udidilikwedi u na sha nokuwanifwa kwexunganeko olo?

Oshinima shimwe osho Jesus a popya shi na sha nedidiliko li na sha nokukala po kwaye ongeenge twa “mono oixuna oyo tai etifa ehanauno.” (Mateus 24:15) Okumona oixuna okwa hovela mo 66 O.P. eshi Jerusalem sha li sha “kondekwa ketangakwaita” laRoma nokuhanauna po omakuma asho. (Lukas 21:20) Onghee “oixuna” oi li opo ihe na okukala molwaashi Ovajuda ova li va tala ko onhele oyo “iyapuki.”

Jesus okwa li vali a xunganeka a ti: “Otaku ke uya oudjuu munene oo inau kala ko nale okudja pehovelo lounyuni noitau ka kala ko vali.” Ovaroma ova li va hanauna po Jerusalem mo 70 O.P. Ehanauno olo ola li la finda Ovajuda, oshilando ‘shiyapuki,’ mwa kwatelwa otembeli yasho nola li oudjuu munene, omo mwa dipaelwa ovanhu omayovi. (Mateus 4:5; 24:21) Oudjuu munene otau ka kala u dule kokule ehanauno laJerusalem nosho yo olo Ovajuda va li va mona, notau ka xulifa po omalongelokalunga Oshijuda omo Ovajuda va kala oule womafelemido omayovi. Sha faafana, oshitukulwa shikwao shexunganeko laJesus eshi tashi ka wanifwa otashi ka kala shinyanyalifi.

OKUKALA NELINEEKELO MOMAXUNGANEKO E NA SHA NOMAFIKU AXUUNINWA

Eenghundafana daJesus novayapostoli vaye di na sha nedidiliko lokukala kwaye mOuhamba nosho yo nexulilo lounyuni oda li da twikila. Okwa li e va londwela shi na sha nokutaataa “ookristus novaprofeti ovanaipupulu.” Vamwe otava ka kendabala ‘okupukifa nokuli novahoololwa.’ (Mateus 24:24) Ashike ovahoololwa ovo itava ka pukifwa. Ookristus ovanaipupulu otava dulu okumonika nomesho. Mepingafano naasho, Jesus ita ka monika nomesho.

Jesus okwa popya shi na sha noudjuu munene oo tau ka xulifa po oinima aishe, a ti: “Etango otali ka laula, omwedi itau ka minikila vali, eenyofi otadi ka wa ko keulu, noikwaulu otai ka kakama.” (Mateus 24:29) Eshi ovayapostoli va uda eendjovo odo Jesus a popya, ova li va tila molwaashi kava li ve shii kutya oshike naanaa tashi ka ningwa po, ashike ova li ve shii kutya otashi ka kala shi tilifa.

Ongahelipi oiningwanima oyo i tilifa tai ka kuma ovanhu? Jesus okwa ti: “Ovanhu otava ka haluka omolwoumbada nomolwokuteelela oinima oyo tai ka hanga ovanhu kombada yedu, molwaashi oikwaulu otai ka kakama.” (Lukas 21:26) Paulelalela, Jesus okwa li ta popi onghalo idjuu oyo tai ka hanga ovanhu.

Jesus okwa li a yelifila ovayapostoli vaye kutya haaveshe tava ka kwatwa koumbada eshi ‘Omona womunhu te uya e na eenghono noshinge shinene.’ (Mateus 24:30) Okwa ulika nale kutya Kalunga ota ka ya mo olunyala “omolwovahoololwa.” (Mateus 24:22) Ongahelipi ovahongwa ovadiinini tave ke linyenga koshiningwanima osho shihalukifi? Jesus okwa ladipika ovashikuli vaye a ti: “Shimha oinima oyo ya hovele okuningwa, kaleni ofika mwa yukilila nokuyelula omitwe deni pombada, molwaashi exupifo leni ola ehena popepi.” — Lukas 21:28.

Ongahelipi ovahongwa vaJesus tava ka dula okudidilika mo kutya exulilo oli li popepi eshi exunganeko olo tali ka wanifwa po? Jesus okwa yandja efaneko li na sha nomukwiyu a ti: “Diva shimha oitai yao ya tende, ndele tai twiyuka omafo, omu shii kutya okwenye oku li popepi. Sha faafana, nanye ngeenge omwa mono oinima aishe oyo, shiiveni kutya Omona womunhu oku li popepi, poshivelo. Oshili ohandi mu lombwele kutya epupi eli itali ka xula po nandenande fiyo oinima aishe oyo ya ningwa.” — Mateus 24:32-34.

Ngeenge ovahongwa ova mono oinima oyo ya kwatelwa mexunganeko olo tai wanifwa, nava kale ve shii kutya exulilo oli li popepi. Jesus okwa li a ladipika ovahongwa vaye ovo tava ka kala ko pefimbo olo lididilikwedi, a ti:

“Ndele shi na sha nefiku olo novili, kape na nande oumwe e i shii, kutya nee ovaengeli vomeulu ile Omona, ndele oTate aeke. Ngaashi ashike sha li pefimbo laNoa, osho tashi ka kala yo pokukala po kwOmona womunhu. Osheshi pefimbo olo la tetekela Eyelu, ovanhu ova li hava li nokunwa, ovalumenhu tava hombola, novakainhu tava hombolwa, fiyo efiku olo Noa a ya monguluwato, ndele inave shi didilika fiyo osheshi Eyelu le uya noku va hanauna po aveshe. Hano osho tashi ka kala ngaho pokukala po kwOmona womunhu.” (Mateus 24:36-39) Jesus okwa longifa oshiningwanima osho sha shiivika nawa shi na sha nEyelu lopefimbo laNoa olo la li la kuma ounyuni aushe.

Eshi ovayapostoli va uda osho Jesus a li ta popi kOmhunda yEemono, ova li va mona kutya ova pumbwa okukala oupafi. Jesus okwa ti: “Lipashukileni opo muha pwile mokulya nokunwa sha pitilila nomuha wililwe po koisho yonghalamwenyo, opo efiku olo lihe mu hange ombadilila ngaashi omwiyo hau kwata oinamwenyo, osheshi otali ka hanga ovanhu aveshe kombada yedu alishe. Onghee hano, kaleni oupafi nokwiilikana mwa mana mo efimbo keshe opo mu dule oku ka xupa eshi oinima aishe oyo tai ka ningwa, nomu ka kale ofika koshipala shOmona womunhu.” — Lukas 21:34-36.

Jesus okwa li ta ulike kutya osho a xunganeka otashi ka wanifwa shili. Ka li a xunganeka kombinga yoiningwanima oyo tai ka ningwa moule womido dinini oyo ashike tai ka kuma oshilando shaJerusalem ile oshiwana shOvajuda. Ndele ponhele yaasho, okwa li ta popi kombinga yefiku olo tali ka hanga “ovanhu aveshe kombada yedu alishe.”

Okwa ti kutya ovahongwa vaye ova pumbwa okukala oupafi nove lilongekida. Opo nee okwa popya vali efaneko limwe li na sha nelondwelo olo, a ti: “Diladileni kwaashi: Ngeno mwene weumbo okwa li e shii kutya omulunga ote uya pongapi, ngeno ota kala oupafi noita efa eumbo laye li teywe. Onghee hano, nanye kaleni mwe lilongekida, osheshi Omona womunhu ote uya povili oyo inamu diladila.” — Mateus 24:43, 44.

Jesus okwa twikila nokuladipika ovahongwa vaye va kale ve na eteelelo. Okwe va ladipika kutya eshi exunganeko olo tali ka wanifwa otaku ka kala “omupiya” oo ta ka kala oupafi nomudiinini. Jesus okwa li a popya oshinima osho ovayapostoli tava dulu okufaneka momadiladilo a vo, a ti: “Olyelye hano omupiya omudiinini nomunaendunge, oo omwene waye e mu nangeka po a pashukile ovapiya vaye moku va pa eendja pefimbo la wapala? Omupiya oo ita ka kala tuu a hafa ngeenge omwene waye okwe mu hange ta ningi ngaho! Oshili ohandi mu lombwele, omwene waye ote ke mu nangeka po a pashukile oinima yaye aishe.” Ngeenge “omupiya” okwa kulike oikala ii nokuungaunga nai novanhu, mwene waye “ote ke mu handukila nehandu linene.” — Mateus 24:45-51; yelekanifa naLukas 12:45, 46.

Ashike nande ongaho, Jesus ka li ta ti kutya ovashikuli vaye otava ka longa oukolokoshi. Oshilihongomwa shilipi Jesus a li a hala okuhonga ovahongwa vaye? Okwa li a hala va kale oupafi nokulilongekida, naasho okwa li e shi yelifa mefaneko limwe vali.