Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 113

Thuto Mabapi le go Šoma ka Thata—Ditalente

Thuto Mabapi le go Šoma ka Thata—Ditalente

MATEO 25:14-30

  • JESU O ANEGA SESWANTŠHO SA MABAPI LE DITALENTE

Ge Jesu a sa dutše a na le baapostola ba gagwe ba bane Thabeng ya Mehlware, o ba anegela seswantšho se sengwe. Matšatši a sego kae pejana, ge a sa le Jeriko, o ile a anega seswantšho sa mabapi le dimina go bontšha gore Mmušo o be o sa le kgole le go tla. Seswantšho seo bjale a se anegago se na le dibopego tše sego kae tšeo di swanago. Seswantšho seo ke karolo ya karabo ya gagwe potšišong ya mabapi le go ba gona ga gagwe le bofelo bja tshepedišo ya dilo. Se gatelela gore barutiwa ba gagwe ba swanetše go šoma ka thata gore ba oketše seo a ba gafelago sona.

Jesu o thoma ka gore: “Go swana le ge motho a tla tloga a eya nageng ya kgole, a bitša bahlanka ba gagwe a ba gafela dilo tša gagwe.” (Mateo 25:14) Ka ge Jesu a šetše a ile a itshwantšha le motho yo a tšeago leeto la go ya kgole go “yo tšea matla a bogoši,” baapostola ba kgona go bona gabotse gore Jesu ke “motho” yoo go bolelwago ka yena seswantšhong se.—Luka 19:12.

Pele ga ge motho yoo go bolelwago ka yena seswantšhong a tšea leeto le letelele, o gafela bahlanka ba gagwe dilo tše bohlokwa. Nywageng e meraro le seripa ya bodiredi bja gagwe, Jesu o ile a ikgafela go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo gomme a tlwaetša barutiwa ba gagwe go dira modiro wo. Bjale o a tloga, a kgodišegile gore ba tla tšwela pele ba dira seo a ba tlwaeleditšego sona.—Mateo 10:7; Luka 10:1, 8, 9; bapiša le Johane 4:38; 14:12.

Seswantšhong seo, motho yoo o abaganya dithoto tša gagwe bjang? Jesu o laodiša ka gore: “A nea yo mongwe ditalente tše hlano, yo mongwe tše pedi, yo mongwe gape ka e tee, yo mongwe le yo mongwe a mo nea go ya ka bokgoni bja gagwe, ke moka a ya nageng ya kgole.” (Mateo 25:15) Bahlanka ba ba tla dira’ng ka dilo tšeo ba di gafetšwego? Na ba tla šoma ka thata go di diriša ka tsela yeo e tla kgahlago mong wa bona? Jesu o botša baapostola gore:

“Gateetee yo a hweditšego ditalente tše hlano a sepela a yo gweba ka tšona a hwetša tše dingwe tše hlano. Ka tsela e swanago yola a hweditšego tše pedi le yena a hwetša tše dingwe tše pedi. Eupša mohlanka yoo a hweditšego e tee feela a sepela, a epa fase a uta tšhelete ya mong wa gagwe ya silifera.” (Mateo 25:16-18) Go tla direga’ng ge mong wa bona a boa?

Jesu o tšwela pele o re: “Ka morago ga nako e telele mong wa bahlanka bao a tla a lokiša ditaba tša ditšhelete le bona.” (Mateo 25:19) Ba babedi ba pele ba dirile sohle se ba ka se kgonago, “yo mongwe le yo mongwe . . . go ya ka bokgoni bja gagwe.” Mohlanka yo mongwe le yo mongwe e be e le seroto, a šoma ka thata e bile a kgona go tšweletša go ya ka seo a se gafetšwego. Yo a hweditšego ditalente tše hlano, o ile a oketša ka tše dingwe tše hlano, go etša ge go bile bjalo ka yoo a hweditšego ditalente tše pedi. (Ka nako yeo, mošomi o be a swanetše go šoma nywaga e ka bago e 19 gore a hwetše talente e tee.) Mong wa bona o ba reta ka tsela e swanago gomme a botša yo mongwe le yo mongwe wa bona a re: “O dirile gabotse, mohlanka yo botse le yo a botegago! O botegile dilong tše dinyenyane. Ke tla go bea gore o hlokomele dilo tše dintši. Thaba le mong wa gago.”—Mateo 25:21.

Lega go le bjalo, boemo ke bjo bo fapanego ka mohlanka yo a hweditšego talente e tee. Yena o re: “Mong wa ka, ke go tsebile ge o le motho yo a nyakago dilo ka šiši, o buna moo o sego wa bjala gomme o kgobela mo o sa kago wa ološa. Ka gona ka boifa ka tloga ka yo uta talente ya gago mmung. Sa gago se se.” (Mateo 25:24, 25) E bile mohlanka yoo ga se a ka a adimiša tšhelete go boradipanka e le gore a hweletše mong wa gagwe tswalo. Ge e le gabotse, o dirile tša go se kgahle mong wa gagwe.

Ruri go swanetše gore mong wa gagwe a mmitše “mohlanka yo kgopo le wa sebodu.” O ile a tšeelwa seo a bego a na le sona gomme sa newa mohlanka yo a ikemišeditšego go šoma ka thata. Mong wa bona o bea tekanyetšo ya gagwe mabapi le taba ye, o re: “Mang le mang yo a nago le selo, o tla newa mo go oketšegilego gomme o tla atelwa, eupša mang le mang yo a se nago selo, gaešita le se a nago le sona o tla se tšeelwa.”—Mateo 25:26, 29.

Barutiwa ba Jesu ba na le dilo tše dintši tšeo ba ka naganago ka tšona, gaešita le tšeo di sepedišanago le seswantšho se. Ba kgona go bona gore seo Jesu a ba gafelago sona, e lego tokelo e botse ya go dira barutiwa, ke sa bohlokwahlokwa. Le gona o letetše gore ba šome ka thata ge ba diriša tokelo ye. Jesu ga se a letela gore bohle ba dire se se swanago ge ba dira modiro wa boboledi woo a ba gafetšego gore ba o dire. Ka ge go bontšhitšwe seswantšhong, yo mongwe le yo mongwe o swanetše go dira seo a ka se kgonago “go ya ka bokgoni bja gagwe.” Se ga se bolele gore Jesu o tla thaba ge e ba motho e le “sebodu” e bile a palelwa ke go dira sohle seo a ka se kgonago go etiša pele dilo tša Mong wa gagwe.

Lega go le bjalo, ruri baapostola ba swanetše go ba ba kgahlilwe ke kgonthišetšo e rego: “Mang le mang yo a nago le selo, o tla newa mo go oketšegilego”!