Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

115. POGLAVJE

Bliža se Jezusova zadnja pasha

Bliža se Jezusova zadnja pasha

MATEJ 26:1–5, 14–19 MARKO 14:1, 2, 10–16 LUKA 22:1–13

  • JUDU IŠKARIJOTU PLAČAJO, DA IZDA JEZUSA

  • DVA APOSTOLA PRIPRAVITA VSE POTREBNO ZA PASHO

Ko Jezus svojim štirim apostolom odgovori na vprašanje glede svoje prihodnje navzočnosti in sklenitve stvarnosti, sklene svoje poučevanje na Oljski gori.

Enajsti nisan je res naporen dan! Jezus apostolom, najbrž medtem ko se vračajo v Betanijo, da bi tam prenočili, reče: »Vi veste, da bo čez dva dni pasha. In Sin človekov bo izročen, da ga bodo pribili na kol.« (Matej 26:2)

Kot je videti, Jezus naslednji dan, sredo, preživi v miru s svojimi apostoli. V torek je javno ožigosal in razgalil verske voditelje. Ti si ga prizadevajo ubiti. Zato se 12. nisana ne pokaže v javnosti, saj ne želi, da bi mu naslednji večer, ko se po sončnem zahodu začne 14. nisan, kaj preprečilo praznovanje pashe s svojimi apostoli.

Toda višji duhovniki in starešine ljudstva pred pasho ne mirujejo. Zberejo se na dvorišču velikega duhovnika Kajfa. Zakaj? Jezni so, ker jih Jezus javno razgalja. Zato zdaj sklenejo, »da bodo Jezusa z zvijačo prijeli in ubili«. Kako in kdaj bodo to naredili? Takole govorijo: »Samo ne na praznik, da med ljudstvom ne bi prišlo do nemirov.« (Matej 26:4, 5) Bojijo se, kaj bi bilo, saj je Jezus pri mnogih priljubljen.

Verski voditelji medtem dobijo obisk. Na njihovo presenečenje jih obišče eden Jezusovih apostolov, Juda Iškarijot. Satan je vanj vsadil misel, naj svojega Gospodarja izda! Juda jih vpraša: »Kaj mi daste, če vam ga izdam?« (Matej 26:15) Razveselijo se in sklenejo, »da mu bodo dali srebrnike«. (Luka 22:5) Koliko pa? Rade volje se strinjajo, da mu bodo dali 30 srebrnikov. Zanimivo je, da je cena sužnja 30 šeklov. (2. Mojzesova 21:32) Verski voditelji s tem pokažejo svoj prezir do Jezusa, češ da ni veliko vreden. Juda zdaj začne »iskati ugodno priložnost, da bi jim ga izdal, ko zraven ne bo množice«. (Luka 22:6)

Sreda je in ob sončnem zahodu se bo začel 13. nisan. To je šesta in hkrati zadnja Jezusova noč v Betaniji. Do naslednjega večera je treba do konca postoriti vse za pasho. Treba je dobiti jagnje, tako da ga lahko zakoljejo in celega spečejo po začetku 14. nisana. Kje bodo imeli ta skupni obrok in kdo ga bo pripravil? Jezus teh podrobnosti še ne pove. Tako jih Juda ne more sporočiti višjim duhovnikom.

Jezus verjetno v četrtek zgodaj popoldan Petra in Janeza pošlje iz Betanije z naročilom: »Pojdita in pripravita nam pashalni obed, da bomo jedli.« Onadva vprašata: »Kje hočeš, da ga pripraviva?« Jezus jima reče: »Ko bosta prišla v mesto, vama bo prišel naproti moški, ki bo nosil lončeno posodo z vodo. Pojdita za njim v hišo, v katero bo vstopil. Gospodarju hiše pa recita: ‚Učitelj te sprašuje: »Kje je soba za goste, v kateri bom lahko jedel pashalni obed s svojimi učenci?«‘ Nato vama bo pokazal veliko opremljeno zgornjo sobo. Tam pripravita.« (Luka 22:8–12)

Omenjeni gospodar je nedvomno Jezusov učenec. Morda že pričakuje, da ga bo Jezus prosil za uporabo hiše ob tej priložnosti. Ko apostola prideta v Jeruzalem, najdeta vse natanko tako, kot jima je Jezus povedal. Zatem poskrbita, da je jagnje in vse drugo za pashalni obed pripravljeno za 13 ljudi – za Jezusa in njegovih 12 apostolov.