Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

MATAUPU E 124

Ne Fakatogafiti Kae Puke Fakapagota a Keliso

Ne Fakatogafiti Kae Puke Fakapagota a Keliso

MATAIO 26:47-56 MALEKO 14:43-52 LUKA 22:47-53 IOANE 18:2-12

  • NE FAKATOGAFITI NE IUTA A IESU I TE FATOAGA

  • NE ‵KATI NE PETELU A TE TALIGA O SE TAGATA

  • KO PUKE FAKAPAGOTA A IESU

Ko teka atu te valuapo. Ko oti ne talia ne faitaulaga ke ‵togi ne latou a Iuta ki se 30 tupe siliva ke fakatogafiti ne ia a Iesu. Tela la, ne ‵taki atu ne Iuta se vaitino o faitaulaga pule mo Falesaio, ke ‵sala atu ki a Iesu. Ne olo fakatasi atu latou mo sotia Loma mo te lotou takitaki kautau.

E fakamaoni mai i ei me i te taimi ne afuli ei a ia keatea ne Iesu mai te ‵kaiga o te Paseka, ne fanatu ‵tonu a Iuta ki faitaulaga pule. (Ioane 13:27) Ne fakamaopoopo ne latou olotou ofisa mo se potukau sotia. Kāti ne takitaki atu muamua latou ne Iuta ki te potu telā ne fakamanatu ei ne Iesu mo ana apositolo a te Paseka. Kae nei la ko olo atu a te potukau ‵teke tenei ki te Vanu o Kitilona i te lotou auala ki te fatoaga. I tafa o olotou meatau, ne tauave foki ne latou a molī mo lama, ona ko te lotou taumafai malosi ke maua a Iesu.

I te taimi ne takitaki ei ne Iuta a te potukau tenā ki luga i te Mauga o Olive, ne mautinoa eiloa i a ia a te koga e maua ei a Iesu. I te vaiaso ko teka, i te taimi ne faima‵laga sāle atu ei a Iesu mo ana apositolo i te va o Petania mo Ielusalema, ne masani o mā‵nava latou i te fatoaga o Ketesemane. Kae nei la ko po, kāti ne nofo atu a Iesu i malumaluga o olive i te fatoaga. Tela la, ne mafai pefea ne sotia, kolā e seki lavea aka eiloa muamua ne latou a Iesu, o iloa ne latou a ia? Ke fesoasoani atu ki a latou, ka tuku atu ne Iuta se fakailoga. Ne fai atu a ia: “A te tino e sogi atu au ki ei, ko ia tenā; puke a ia kae takitaki atu fakapagota.”—Maleko 14:44.

I te ‵takiatuga ne ia o te vaitino ki te fatoaga, ne lavea ne Iuta a Iesu mo ana apositolo kae ne fanatu ‵tonu tou tagata ki a Ia. “Talofa, te Faiakoga!” ne fai atu a Iuta, kae sogi atu mo te atafai ki a Iesu. Ne tali atu a Iesu: “Toku tagata, se a te mea ne vau koe o fai?” (Mataio 26:49, 50) Ne toe tali foki eiloa ne Iesu tena fesili penei: “Iuta, e a, e fakatogafiti ne koe te Tama a te tagata ki se sogi?” (Luka 22:48) Tenā ne seki toe fia saga atu ei a ia ki te tino fakatogafiti!

Ne fanatu ei a Iesu ki mua o te mainaga o lama mo molī kae fesili atu: “Ko oi te tino e ‵sala koutou ki ei?” Ne tali atu a te potukau: “Ko Iesu te Nasaleta.” Ne fai atu ei a Iesu mo te loto malosi: “Ko au tenei.” (Ioane 18:4, 5) Ne seki iloa ne latou a mea ka ‵tupu, ne ‵poi latou kae ‵siga ki lalo.

I lō te fakaaoga ne ia te avanoaga tenā ke tele atu ki se koga pouli, ne toe fesili atu a Iesu me ko oi e ‵sala latou ki ei. I te taimi ne toe fai atu ei latou, “Ko Iesu te Nasaleta,” ne toe fai atu ei a ia i se auala filemu: “Ko oti au ne fai atu ki a koutou ko au tenei. Tela la, kafai e ‵sala mai koutou ki a au, tuku atu la a tino konei ke olo.” I te taimi faigata foki eiloa tenei, ne masaua ne Iesu a mea ne fai atu muamua ne ia, me ka seai eiloa se tino i a latou e galo. (Ioane 6:39; 17:12) Ko oti eiloa ne tausi faka‵lei ne Iesu ana apositolo fakamaoni kae e seai eiloa se tino ne galo “kae na ko te tama o te fakamaseiga”—ko Iuta. (Ioane 18:7-9) Nei la, ko fakamolemole atu a ia ke tuku atu ana soko fakamaoni ke olo.

I te taimi ne ‵tu aka ei ki luga a sotia kae olo atu ki a Iesu, ne kamata o iloa ne apositolo a te mea ko tupu. Ne fesili atu latou: “Te Aliki, e a, ka fakaaoga ne matou a pelu?” (Luka 22:49) A koi tuai o tali atu a Iesu, ne fakaaoga ne Petelu a te pelu e tasi mai i pelu e lua ne ave ne te kau apositolo. Ne ‵kati ne ia te taliga fakaatamai o Maliko, te pologa a te faitaulaga sili.

Ne puke atu a Iesu ki te taliga o Maliko kae toe faka‵piki atu ne ia. Ne fai atu ei ne ia se akoakoga tāua, mai te fakatonu atu ki a Petelu: “Fakafoki tau pelu ki tena koga, me i so se tino e fakaaoga ne ia te pelu e mate foki i te pelu.” Ne loto fiafia eiloa a Iesu ke puke fakapagota a ia, me ne fai atu a ia: “I te feitu tenā, ka fakataunu la pefea a mea ne fai mai i Tusitusiga Tapu me e ‵tau eiloa o fai penei?” (Mataio 26:52, 54) Ne toe fai atu a ia: “E a, ka se inu ne au a te ipu telā ne tuku mai ne te Tamana ki a au?” (Ioane 18:11) Ne lotomalie a Iesu ke fai te loto o te Atua mō ia, ke oko foki eiloa ki te mate.

Ne fesili atu a Iesu ki te vaitino: “A koutou na e ‵mai mo otou pelu mo pago o puke au e pelā me se tagata kaisoa? I aso takitasi ne nofo faeloa au i te faletapu o akoako i ei, kae ne seki puke aka eiloa au ne koutou. Kae ko ‵tupu katoa a mea konei ke fakataunu ei a tusitusiga a pelofeta.”—Mataio 26:55, 56.

Ne puke a Iesu kae saisai ne te potukau o sotia, te takitaki kautau, mo ofisa a te kau Iutaia. I te laveaga ne latou a te mea tenei, ne ‵tele fakavave atu keatea a te kau apositolo. Kae e isi “se tamataene”—kāti ko Maleko—ne nofo atu eiloa i te vaitino ko te mea ke tautali atu a ia i a Iesu. (Maleko 14:51) Ne iloa ne te vaitino a te tamataene tenei, kae ne taumafai foki latou o puke a ia, telā ne faimālō ei tou tagata ke tele atu keatea kae tiakina tena gatu lino.