Jezus ne poskuša Pilatu prikriti tega, da je res kralj. Vendar njegovo Kraljestvo ne ogroža Rima. »Moje kraljestvo ni del tega sveta,« reče Jezus. »Če bi bilo del tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom. Toda moje kraljestvo ni od tod.« (Janez 18:36) Jezus torej ima Kraljestvo, vendar to Kraljestvo ni od tega sveta.

Pilat pa ne odneha. Spet ga vpraša: »Torej, ali si kralj?« Jezus da Pilatu vedeti, da je prišel do pravilnega sklepa, ko mu odgovori: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem se rodil in prišel na svet zato, da bi pričal za resnico. Vsak, ki je na strani resnice, posluša moj glas.« (Janez 18:37)

Jezus je nedolgo tega Tomažu rekel: »Jaz sem pot in resnica in življenje.« Zdaj pa tudi Pilat sliši, da je bil Jezus poslan na zemljo zato, da bi pričal za »resnico«, še posebej za resnico o svojem Kraljestvu. Jezus je odločen, da bo tej resnici ostal zvest, četudi bi ga to stalo življenje. Pilat vpraša: »Kaj je resnica?« Vendar ne počaka na pojasnilo. Meni, da je slišal že dovolj, da lahko temu človeku izreče sodbo. (Janez 14:6; 18:38)

Pilat se vrne k množici, ki čaka pred palačo. Jezus očitno stoji poleg Pilata, ko ta višjim duhovnikom in drugim reče: »Ta človek po mojem mnenju ni zagrešil nobenega hudodelstva.« Množica, ki jo njegov sklep razjezi, vztraja: »Ljudstvo hujska, ko uči po vsej Judeji, od Galileje pa vse do sem.« (Luka 23:4, 5)

Pilat je nad nerazumnim fanatizmom teh Judov gotovo začuden. Medtem ko višji duhovniki in starešine še kar naprej vpijejo, Pilat Jezusa vpraša: »Ali ne slišiš, kaj vse pričajo proti tebi?« (Matej 27:13) Jezus mu ne namerava odgovoriti. To, da ob teh neutemeljenih obtožbah ostane miren, Pilata osupne.

Judje so povedali, da je Jezus začel učiti v »Galileji«. Pilat na podlagi tega podatka ugotovi, da je Jezus res Galilejec. Tako pride na idejo, kako se lahko reši odgovornosti, povezane s sojenjem Jezusu. V Galileji je okrožni oblastnik Herod Antipa (sin Heroda Velikega) in je v času praznovanja te pashe v Jeruzalemu. Zato Pilat pošlje Jezusa k Herodu. Herod Antipa je bil ta, ki je dal obglaviti Janeza Krstnika. Ko je kasneje slišal, da Jezus opravlja čudežna dela, ga je zaskrbelo, da ni Jezus morda Janez, obujen od mrtvih. (Luka 9:7–9)

Herod se zdaj veseli tega, da bo videl Jezusa. Vendar ne zato, ker bi mu želel pomagati oziroma skušal izvedeti, ali so obtožbe proti njemu utemeljene ali ne. Herod je preprosto radoveden in upa, »da ga bo videl narediti kakšno znamenje«. (Luka 23:8) Toda Jezus ne poteši njegove radovednosti. Ko ga Herod sprašuje, pravzaprav ne reče niti besede. Herod in njegovi vojaki so nad tem razočarani in ga začnejo sramotiti. (Luka 23:11) Nadenejo mu sijajno oblačilo in se iz njega norčujejo. Nato Herod pošlje Jezusa nazaj k Pilatu. Herod in Pilat sta bila nekdaj sovražnika, zdaj pa postaneta dobra prijatelja.

Ko se Jezus vrne, Pilat skliče višje duhovnike, judovske voditelje in ljudstvo ter reče: »Zaslišal sem ga pred vami, pa nisem na njem našel nobene podlage za obtožbe, ki jih navajate proti njemu. Pa tudi Heród je ni našel, saj nam ga je poslal nazaj. In glejte, zagrešil ni nič takega, za kar bi si zaslužil smrt. Kaznoval ga bom torej in izpustil.« (Luka 23:14–16)

 Pilat si zelo prizadeva Jezusa izpustiti, saj se zaveda, da so mu ga duhovniki izročili iz zavisti. Ima pa še dodaten razlog za to, da bi Jezusa izpustil. Medtem ko sedi na sodnem stolu, mu njegova žena pošlje sporočilo: »Nič ne imej s tem pravičnim človekom, kajti danes sem zaradi njega v sanjah veliko pretrpela.« (Matej 27:19)

Pilat ve, da bi moral tega nedolžnega človeka izpustiti – toda kako naj to naredi?