Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

70. POGLAVJE

Jezus ozdravi človeka, ki se je rodil slep

Jezus ozdravi človeka, ki se je rodil slep

JANEZ 9:1–18

  • OD ROJSTVA SLEP BERAČ JE OZDRAVLJEN

Šabat je in Jezus je še vedno v Jeruzalemu. Ko z učenci hodi po mestu, vidi berača, ki je od rojstva slep. Učenci ga vprašajo: »Rabi, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« (Janez 9:2)

Učenci vedo, da moški nima nekakšne nevidne duše, ki bi obstajala pred njegovim rojstvom, vendar se morda sprašujejo, ali človek lahko greši, ko je še v maternici svoje matere. Jezus odgovori: »Grešil ni ne on ne njegovi starši, ampak je to zato, da se na njem razodenejo Božja dela.« (Janez 9:3) Torej niti ta moški niti njegovi starši niso zagrešili kakšne posebne napake oziroma greha, zaradi česar bi oslepel. To, da se vsi ljudje rodimo nepopolni in smo podvrženi okvaram, kot je slepota, je posledica Adamovega greha. Toda slepota tega moškega daje Jezusu priložnost, da razodene Božja dela, kot je to že nekajkrat storil, ko je ljudi ozdravil njihovih bolezni.

Jezus poudari, da so ta dela nujna. »Dela tistega, ki me je poslal, moramo opravljati, dokler je dan,« reče. »Prihaja noč, ko ne bo mogel nihče delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta.« (Janez 9:4, 5) Smrt ga bo kmalu pahnila v temino groba, kjer ne bo mogel ničesar delati. Do takrat pa je svetu postavljen za luč.

Ali bo Jezus ozdravil tega moškega? Če ga bo, kako? Jezus pljune na tla in s slino naredi blato. Nato z njim slepemu pomaže oči in reče: »Pojdi, umij se v kopeli Síloi.« (Janez 9:7) Moški ga uboga. In ko se umije, spregleda! Samo zamislite si, kako je vesel, ko prvič v svojem življenju vidi!

Njegovi sosedje in drugi, ki vedo, da je bil slep, so začudeni. »Mar ni to tisti človek, ki je ponavadi sedel in beračil?« sprašujejo. »On je,« odgovorijo nekateri. Drugi pa tega ne morejo verjeti, zato pravijo: »Ne, ne, samo podoben mu je.« Moški sam reče: »Jaz sem ta.« (Janez 9:8, 9)

Zato ga vprašajo: »Kako pa so se ti odprle oči?« Odgovori jim: »Človek, ki mu je ime Jezus, je naredil blato, mi z njim pomazal oči in rekel: ‚Pojdi v Síloo in se umij.‘ Pa sem šel, se umil in nato spregledal.« Nato vprašajo: »Kje pa je tisti človek?« Berač odgovori: »Ne vem.« (Janez 9:10–12)

Ljudje moškega odvedejo k farizejem, ki prav tako hočejo izvedeti, kako je spregledal. Moški jim pove: »Z blatom mi je pomazal oči, jaz pa sem se umil in nato spregledal.« Povsem naravno bi bilo, da bi se farizeji veselili z ozdravljenim beračem. Namesto tega pa nekateri od njih začnejo Jezusa obtoževati. »Ta človek ni od Boga,« trdijo, »ker ne spoštuje šabata.« Drugi pa govorijo: »Kako lahko človek, grešnik, dela takšna znamenja?« (Janez 9:15, 16) Tako so glede tega razdeljeni.

Zaradi teh nasprotujočih si mnenj se obrnejo k moškemu, ki zdaj vidi, in ga vprašajo: »Kaj meniš o njem, ker ti je odprl oči?« Moški o Jezusu ne dvomi in odgovori: »Prerok je.« (Janez 9:17)

Farizeji tega nočejo verjeti. Morda mislijo, da sta se Jezus in ta moški nekako dogovorila, da bosta preslepila ljudi. Sklenejo, da lahko zadevo med drugim razrešijo tako, da pokličejo beračeve starše in jih vprašajo, ali je bil njihov sin res slep.