1, 2. ¿Por hanja rä Biblia nꞌa rä regalo xa mähotho?

¿TE GÄ senti ora nꞌa ri amigo bi rꞌaꞌi nꞌa rä regalo ora hingä ngi to̱ꞌmi? Zäi ge xa gä johya ꞌne ya ngi ne gi xoꞌtsi pa gi hyandi te me̱ꞌä, ꞌne xa gä jamädibi ngeꞌä bi beñꞌäꞌi.

² Rä Biblia näꞌä nꞌa rä regalo de Äjuä ꞌne di nꞌañꞌo de gatꞌho nuꞌu̱ märꞌa yä mfistꞌofo ja. Ngeꞌä ho̱nse̱ rä Biblia xikägihu̱ ge Äjuä go geꞌä bi hyoki mähetsꞌi, rä Xiꞌmhai ꞌne yä jäꞌi. Rä Biblia xikägihu̱ hanja gä ñhanduihu̱ yä xuñha, ꞌne hanja Äjuä ma dä hyoki xa mähotho rä Xiꞌmhai ja ngu mi ne dende ri mu̱di. ¿Hänge xa mähotho nunä regalo xä rꞌakägihu̱ Äjuä?

3. ¿Te ma gi tähä mu̱ gi sigi gi nxadi rä Biblia?

³ Mu̱ gi sigi gi nxadi rä Biblia, ma gi da ngue̱nda ge Äjuä ne gi ñꞌamigoui. ꞌNe entremäs gi konose, mänꞌa ma gi ntsitsꞌiui xä ñho.

4. ¿Te di sorprendeꞌi de rä Biblia?

⁴ Rä Biblia ja mäxo̱ge o nꞌa xe̱ni de gehnä ha thogi de 3.000 yä idioma, ꞌne yä mꞌotho yä miyon nuꞌu̱ yä kopia xä thäꞌmpäbi. Kasi gatꞌho yä jäꞌi de gatꞌho rä Xiꞌmhai pe̱ꞌtsi nꞌa rä Biblia ha yä idioma, ꞌne tatꞌä semänä sigi tꞌuni thogi de nꞌa miyon yä Biblia. ¡Hingi ja mä nꞌa rä mfistꞌofo ngu rä Biblia!

5. ¿Hanja dä za gä eñhu̱ ge rä Biblia bi ehe de Äjuä?

⁵ Pa bi tꞌofo rä Biblia «Äjuä go bi uni rä mfeni» (hñeti 2 Timoteo 3:16). Pe rꞌaa zäi ge di mbeni: «Mu̱ rä Biblia go bi yꞌofo yä jäꞌi, ¿hanja ma gä kamfri ge bi  ehe de Äjuä?». Rä Biblia thädi: «Bi mꞌu̱ rꞌa yä ñꞌo̱ho̱ nuꞌu̱ bi ñä po Äjuä ꞌne nuꞌu̱ bi yꞌofo ja ngu näꞌä mi xipä rä espiritu santo» (2 Pedro 1:21, TNM). ꞌÑenä nꞌa rä dada näꞌä di mändabi rä tꞌu̱ dä yꞌofo nꞌa rä karta. Mäske go ofo näꞌä rä tꞌu̱, näꞌä karta go rä me̱ti näꞌä rä dada ngeꞌä go xipäbi te dä yꞌofo. Njabu̱ ꞌnehe, Äjuä go bi xipäbi rꞌa yä ñꞌo̱ho̱ te dä yꞌofo ha rä Biblia. Hänge rä Biblia geꞌä «rä Noya Äjuä» (1 Tesalonicenses 2:13). (Hyandi rä nota 2, «Rä Biblia bi ehe de Äjuä»).

6, 7. ¿Hanja di pädihu̱ ge di nthe̱e̱ ꞌne o rä ꞌñuu gatꞌho näꞌä xä tꞌofo ha rä Biblia?

⁶ Pa bi tꞌofo rä Biblia bi zitsꞌi thogi de 1.600 yä je̱ya.  Nuꞌu̱ yä yꞌofo bi mꞌu̱i ha rꞌanꞌañꞌo yä je̱ya, rꞌa de geꞌu̱ xki ñꞌo skuela, pe rꞌa de geꞌu̱ hinä. Por ejemplo, nꞌa de geꞌu̱ mrä mediko, märꞌaa myä motꞌi, myä me̱huä, myä mayꞌo, myä profeta, myä nzaya, ꞌne rꞌaa myä rey. Pe mäske nuyu̱ yä jäꞌi himbi mpädi nꞌa ngu mänꞌaa, di nthe̱e̱ ꞌne o rä ꞌñuu näꞌä bi yꞌofoꞌu̱. *

⁷ Ha näꞌä mu̱di libro de rä Biblia, mää hanja bi mu̱di bi nja yä xuñha ha rä Xiꞌmhai. Mientra ha näꞌä gäxä libro, mää hanja Äjuä ma dä hñäki nuꞌu̱ yä xuñhaꞌu̱ ꞌne ma dä hyoki mähotho rä Xiꞌmhai. Ha rä Biblia hutsꞌi nuꞌu̱ yä thogi xä nja po yä mꞌotho yä je̱ya, ꞌne udi hanja Äjuä nzäntho xä kumpli yä promesa.

8. Mää rꞌa yä ejemplo nuꞌu̱ udi ge näꞌä xä dini yä científico, di nthe̱ ko näꞌä bi tꞌofo ha rä Biblia dende mäyaꞌmu̱.

⁸ Rä Biblia himbi tꞌofo pa dä ꞌñudi näꞌä udi yä científico. Pe ora rä Biblia no̱ni rꞌa de nuꞌu̱ yä ntꞌudiꞌu̱, xä thandi ge mäjuäni näꞌä mää. Kongeꞌä di handihu̱ ge rä Biblia hää ehe de Äjuä. Por ejemplo: änte de ke yä mediko xä dini hanja mi nxani yä ñheni, ha rä mfistꞌofo Levítico ya mi mää te mi pe̱fi yä me Israel pa njabu̱ hinxä ñho̱xä ñheni nꞌa ngu mänꞌaa. ꞌNehe, dende mäyaꞌmu̱ rä Biblia ya xki mää ge rä Xiꞌmhai hinte to̱ꞌtse nixi hiñhabu̱ zu̱di (Job 26:7). ꞌNehe po ndunthi yä je̱ya, yä jäꞌi mi mbeni ge rä Xiꞌmhai mi ngu nꞌa rä ꞌmatha, pe rä Biblia ya xki mää ge rä Xiꞌmhai xä ntsantꞌi (Isaías 40:22).

9. ¿Te mä prueba ja ge nuꞌu̱ yä yꞌofo de rä Biblia nzäntho bi yꞌofo näꞌä mäjuäni?

⁹ Rꞌa de nuꞌu̱ yä mfistꞌofo ja mäpaya, pede nuꞌu̱ yä  thogi bi nja mäyaꞌmu̱. Pe nuꞌu̱ yä jäꞌi toꞌo bi yꞌofo, bi yꞌofo mädee mäjuäni mädee hinä. Por ejemplo, rꞌa de geꞌu̱ xä yꞌofo ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä gerra xä dähä yä hnini, pe hingä nuꞌu̱ xä ꞌme̱di. Pe rä Biblia, nzäntho mängä mäjuäni ora pede nuꞌu̱ yä thogi bi nja mäyaꞌmu̱. Hää, nuꞌu̱ yä yꞌofo de rä Biblia bi yꞌofo asta nuꞌmu̱ rä hnini Israel bi ꞌme̱di ha yä gerra o nuꞌmu̱ bi yꞌo̱tꞌe yä pekado. Por ejemplo ha rä Salmo 51, di nheki hanja rä rey David bi rekonose ge xki yꞌo̱tꞌe yä däta pekado. Nunä ꞌne märꞌa yä ejemplo, udi ge rä Biblia hutsꞌi näꞌä mäjuäni ngeꞌä gehnä rä Noya Äjuä.

10. ¿Por hanja dä za dä maxkägihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni rä Biblia?

¹⁰ «Gatꞌho rä Mäkä Tꞌofo, Äjuä go bi ungä rä mfeni pa bi tꞌofo. Hänge xä ñho rä Mäkä Tꞌofo pa dä ꞌñutuäte, pa dä ntsu̱te, pa dä ungä rä tsꞌofo» (2 Timoteo 3:16). Koꞌmu̱ Jeoba go geꞌä bi hyogägihu̱, näꞌä pädi xä ñho te di mbenihu̱, te di sentihu̱ ꞌne mänꞌa päkägihu̱ xä ñho ke nuju̱se̱. Jeoba ne dä hyandi gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho hänge xikägihu̱ ndaꞌä mä ñhohu̱ ꞌne ndaꞌä hinä.

11, 12. a) ¿Te mä hogä tsꞌofo di tinihu̱ ha Mateo yä capítulo 5 asta 7? b) ¿Ndaꞌu̱ märꞌa yä tsꞌofo uni rä Biblia?

¹¹ Ha Mateo yä capítulo 5 asta 7 rä Hesu bi mää hanja dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ rä johya ha mä mꞌu̱ihu̱, hanja gä hokihu̱ nuꞌu̱ yä xuñha di pe̱ꞌtsihu̱ ko märꞌaa, hanja gä xatuäbihu̱ Äjuä ꞌne hanja ri ꞌñehe gä handihu̱ rä bojä. Ya o̱tꞌe kasi 2.000 yä je̱ya dende nuꞌmu̱ rä Hesu bi uni nuya yä tsꞌofo, pe sigi faxte ja ngu bi matsꞌi yä jäꞌi mäyaꞌmu̱.

 ¹² Ha rä Biblia, Jeoba ꞌnehe utkägihu̱ hanja gä pe̱ꞌtsihu̱ rä johya ha mä familiahu̱, hanja gä ntsitsꞌihu̱ xä ñho ko märꞌaa, ꞌne hanja mähyoni gä mpe̱fihu̱ ꞌne hingä ndähñehu̱. Nuꞌu̱ yä ntꞌudiꞌu̱ dä za dä maxkägihu̱ hindi mporta toꞌogihu̱, habu̱ di ꞌmu̱ihu̱ o te mä xuñha di pe̱ꞌtsihu̱ (hñeti Isaías 48:17). (Hyandi rä nota 3, «Nuꞌu̱ yä ntꞌudi gu̱nkägihu̱»).

13. ¿Te bi mää rä profeta Isaías ge ma xä thogi ko rä hnini Babilonia?

¹³ Ndunthi de nuꞌu̱ yä profesia hutsꞌi ha rä Biblia ya xä kumpli. Por ejemplo, Jeoba bi mändabi rä profeta Isaías ge xä yꞌofo hanja ma xä uadi rä hnini Babilonia (Isaías 13:19). Rä hnini Babilonia mi jotꞌi ko yä däta goxthi ꞌne nthetsꞌi de nunä hnini mi ja nꞌa rä däthe. Pe Isaías bi yꞌofo ge nuꞌu̱ yä deheꞌu̱ ma xä gäi ꞌne ge nuꞌu̱ yä goxthi rä hnini ma xä gohi xogitho. Bi mää ge nuꞌu̱ yä nkontra ma xä yu̱tꞌi nsinke xä ntuhni ꞌne ge rä thuhu Ciro näꞌä jäꞌi toꞌo ma xä gu̱tꞌi rä ꞌñuu (hñeti Isaías 44:27–45:2). (Hyandi rä nota 4, «Profesia»).

14, 15. ¿Hanja bi kumpli näꞌä profesia bi yꞌofo Isaías?

¹⁴ Nde, 200 yä je̱ya mꞌe̱fa de nuꞌmu̱ Isaías xki yꞌofo nunä profesia, rꞌa yä soldado bi zo̱ho̱ ha Babilonia pa dä huati nunä hnini. ¿Toꞌo mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu? Näꞌä rä rey de Persia mi rä thuhu Ciro ja ngu ya xki yꞌofo rä profeta Isaías.

¹⁵ Näꞌä xuiꞌä, ha Babilonia mi ja nꞌa rä dängo. Yä jäꞌi hinte mi tsu ngeꞌä mi pädi ge mi jotꞌi ko yä däta jädo ꞌne mi ja nꞌa rä däthe nthetsꞌi de nunä hnini. Mientra  mi o̱tꞌe yä dängo, Ciro ꞌne nuꞌu̱ yä soldado bi pakuäbi rä ꞌñuu näꞌä däthe pa bi gäi nuꞌu̱ yä dehe, ꞌne njabu̱ nuꞌu̱ bi za bi rꞌani asta rä hnini. ¿Pe xi hanja bi za bi yu̱tꞌi mu̱ mi jotꞌi ko yä däta jädo? ¡Yä me Babilonia hixki da ngue̱nda ge hingä xki gotꞌi yä goxthi rä hnini! Hänge nuꞌu̱ hinte bi za bi yꞌo̱tꞌe mi yu̱tꞌi Ciro ꞌne yä soldado.

16. ¿Te bi yꞌofo Isaías ge ma xä thogi Babilonia ko rä tiempo, ꞌne hanja di pädihu̱ ge bi thogi njabu̱?

 ¹⁶ Rä hnini Babilonia mi kohi ngu 80 yä kilometro rä yabu̱ de näꞌä luga fädibye̱ ngu Bagdad (de rä dähni Irak). Pe Jeoba bi ꞌñembäbi Isaías: «Ya nunka toꞌo ma dä mꞌu̱hni ha gatꞌho nuꞌu̱ yä je̱ya ma dä ꞌñepu̱» (Isaías 13:20). Jeoba ꞌnehe bi ꞌñenä: «Ma gä paxtꞌi ko rä ꞌmaxi näꞌä joki gatꞌho» (Isaías 14:22, 23). ¿Bi thogi njabu̱? Hää. Ko rä tiempo ya hinto bi mꞌu̱hni ꞌne ho̱nse̱ yä dongu bi gohi ha näꞌä lugaꞌä.

17. ¿Por hanja dä za gä kamfrihu̱ ge Äjuä ma dä kumpli näꞌä xä promete?

¹⁷ Ndunthi de nuꞌu̱ yä profesia hutsꞌi ha rä Biblia ya xä kumpli. Hänge dä za gä kamfrihu̱ ge mäjuäni näꞌä mää rä Biblia ge ma dä thogi xudi ndämäni. Jeoba ma dä kumpli rä promesa de dä hyoki xa tsꞌu̱ngänza  nunä Xiꞌmhai (hñeti Números 23:19). ꞌNehe, Äjuä xä ñätkägihu̱ nꞌa rä te pa nzäntho ꞌne di pädihu̱ ge ma dä kumpli ngeꞌä Näꞌä nunka hate (Tito 1:2). *

18. ¿Te bi mää rä apostol Pablo de rä Biblia?

¹⁸ Ya dä pädihu̱ ge hingi ja mä nꞌa rä mfistꞌofo ngu rä Biblia. Dä handihu̱ ge o rä ꞌñuu gatꞌho näꞌä hutsꞌi, ge di nthe̱e̱ ko näꞌä xä dini yä científico ꞌne ge mängä mäjuäni ora pede nuꞌu̱ yä thogi bi nja mäyaꞌmu̱. Rä Biblia ꞌnehe uni yä hogä tsꞌofo ꞌne hutsꞌi yä profesia nuꞌu̱ ya xä kumpli. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Rä Noya Äjuä ja rä te, ꞌne pe̱ꞌtsä ndunthi rä tsꞌe̱di» (hñeti Hebreos 4:12). ¿Te ne dä mää nuya yä noya?

19, 20. a) ¿Hanja dä za dä maxꞌäꞌi rä Biblia? b) ¿Hanja dä za gi ꞌñudi ge gi jamädibi Äjuä po nunä regalo?

¹⁹ Rä Biblia dä za dä paati ri mꞌu̱i. Dä za dä maxꞌäꞌi pa gi hyandäse̱ toꞌoꞌi ꞌne te ja mbo ha ri mfeni ꞌne ha ri koraso. Por ejemplo, rꞌabu̱ di mäñhu̱ ge di mädihu̱ Äjuä. Pe, ¿di o̱tehu̱ ꞌne di pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo rꞌakägihu̱ po mäde de rä Biblia?

²⁰ Rä Biblia bi ehe de Äjuä. Mu̱ gi nxadi rä Biblia, gi mädi ꞌne gi pe̱fi nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni, ma gi ꞌñudi ge gi jamädibi Äjuä po nunä regalo. ꞌNehe, ma gi pädi te ma dä me̱fi Äjuä po yä mexiꞌmhai. Ha näꞌä rä ntheke xä ꞌñepu̱ ma gä pädihu̱ de geꞌä.