1, 2. (a) Da lji čače džaneja džikas koj tano pendžarutno ako samo džaneja oljeso nav? Vačer jekh primer. (b) So o manuša verujinena ando Isus?

KO SVETO isi but pendžarutne manuša. Tu šaj džaneja džikaso nav kova tano but pendžarutno, ama odova na značini so pendžareja olje šukar. Isto adžahar, na džaneja sa ando oljeso dživdipe hem savo manuš tano.

² Iako o Isus Hrist živija ki Phuv angljeder 2 000 berš, tu šaj šujan oljese. Ama, but manuša na džanena ko čače hine o Isus. Disave phenena so ov hine šukar manuš. Avera phenena so hine prorok, a disave verujinena soj tano ov Devel. So tu mislineja? Moljinatu dikh o 12. dodatko.

3. Sose tano važno te pendžare e Jehova hem e Isuse?

³ Sose tano but važno te džane koj tano čače o Isus? I Biblija phenela: „A te šaj te oveljen večno dživdipe, valjani šukar te pendžaren tut, e jedino čačutne Devlje, hem okolje kas bičhaldžan e Isuse Hriste“ (Jovan 17:3). Ako džaneja o čačipe ando Jehova hem ando Isus, tu šaj te živine večno ko raj ki Phuv (Jovan 14:6). Odova so ka pendžare e Isuseso šukar primer ka pomožinitu te džane sar te živine hem sar te ove šukar averenca (Jovan 13:34, 35). Ko 1. šero sikljiljam o čačipe ando Devel. Akana ka haljova so sikavi i Biblija ando Isus.

4. So značinena o lafija „Mesija“ hem „Hrist“?

⁴ But berša angljeder te bijandžol o Isus, o Jehova dija po lafi ki Biblija so ka bičhalji e Mesija ja e Hriste. O lafi „Mesija“ avela kotar hebrejsko čhib, a o lafi „Hrist“ avela kotar grčko čhib. Akala solduj lafija značinena so o Devel ka birinilje hem so ka delje posebno than. O Mesija ka čerel sa e Devljese lafija te oven čače. Ama, o Isus šaj hem akana te pomožinitu. Angljeder so o Isus bijandilo but manuša pučljepe: „Ko ka ovel o Mesija?“

5. Da lji e Isusese učenikija verujie soj tano ov o Mesija?

⁵ E Isusese učenikija verujie soj tano ov o Mesija kova valjani te avel (Jovan 1:41). Na primer, o Simon Petar pheja e Isusese: „Tu hijan o Hrist“ (Matej 16:16). Sar šaj te džana so o Isus tano o Mesija?

6. Sar o Jehova pomožija e krotko manušendže te pendžaren e Mesija?

⁶ But vakti angljeder so o Isus bijandilo, e Devljese prorokija pisije but detaljija ando Mesija. Sar odova so on pisije, pomožija e manušendže te pendžarenlje? Te dikha jekh primer, tu valjani te dža ki jekh autobusko stanica kaj isi but manuša, te adžičere jekhe manuše kas niked na dikhljan. Sar šaj te pendžarelje? Ako džiko angljeder mothodžače sar dičhola odova manuš, tegani pokolaj ka pendžarelje. Isto adžahar, o Jehova prekalo peklje prorokija mothodža so ka čerel o Mesija hem so ka ovel oljeja. Odova so sa akala proročanstvija ulje čače, pomožija e krotko manušendže te pendžaren soj tano o Isus Mesija.

7. Kola duj proročanstvija mothovena so o Isus tano Mesija?

 ⁷ Akana ka dikha duj ando odola proročanstvija. O jekhto proročanstvo tano pisimo 700 berš angljeder so o Isus bijandilo. O prorok Mihej vačerdža so o Mesija ka ovel bijando ki jekh tikni diz so vičinipe Vitlejem (Mihej 5:2). O Isus bijandilo baš ki odija diz (Matej 2:1, 3-9). O dujto proročanstvo vačerdža o prorok Danijel, so o Mesija ka avel ko 29. berš ki amari era (Danijel 9:25). Akala tane samo duj kotar but proročanstvija kola čače mothovena so o Isus tano Mesija. Moljinatu dikh o 13. dodatko.

8, 9. Ked krstijape o Isus, so mothodža soj tano ov o Mesija?

⁸ O Jehova mothodža so o Isus tano o Mesija. O Devel dija po lafi e Jovanese kova krstija e manušen ko pani, so ka delje znak kova ka mothovi koj tano o Mesija. Ked o Isus dželo ko Jovan te krstinilje ki ljen Jordan ko 29. berš ki amari era, o Jovan dikhlja o znak. I Biblija vačeri amendže so ulo: „Ked krstijape, o Isus odma ikljislo ando pani. Hem o nebesija phravdilje, hem o Jovan dikhlja sar e Devljeso duho huljela sar golubi hem avela upro Isus. Hem kotar nebo šundilo o glaso kova vačerdža: ’Akava tano mo manglo čhavo, kova tano ki miklji volja‘“ (Matej 3:16, 17). Ked o Jovan dikhlja hem šuja o znak, ov džandža so o Isus tano Mesija (Jovan 1:32-34). Ko odova dive ked o Jehova  dija po sveto duh e Isusese, ov ulo Mesija. Ov hine odova kas o Devel birija te ovel Vođa hem Kralj (Isaija 55:4).

⁹ E biblijake proročanstvija, e Jehovase lafija hem o znak so ov dija ked o Isus krstijape mothovi so o Isus tano o Mesija. Ama, kotar alo o Isus hem savo manuš hine? Te dikha so phenela i Biblija.

10. So vačeri i Biblija ando Isuseso dživdipe angljeder so alo ki Phuv?

¹⁰ I Biblija vačeri so o Isus živija ko nebo but vakti angljeder so alo ki Phuv. O Mihej vačerdža so o Mesija hine „ando purano vakti“ (Mihej 5:2). O Isus kokri but puča vačerdža so ov živija ko nebo angljeder so bijandilo sar manuš (Čitinen Jovan 3:13; 6:38, 62; 17:4, 5). Angljeder so alo ki Phuv, o Isus hine but paše e Jehova.

11. Sose tano o Isus but manglo e Jehovase?

¹¹ Sose tano o Isus but manglo e Jehovase? Sebepi so o Devel čerdža olje angljeder o sa avera. Odoljese e Isusese phenelape soj tano „o jekhtobijando angljeder sa so hine čerdo“ * (Koloskonendže 1:15). Isto adžahar, o Isus tano but manglo e Jehovase sose samo olje o Jehova direktno čerdža. Odoljese ov vičinipe „jedinobijando“ Čhavo (Jovan 3:16). O Jehova prekalo Isus čerdža sa avera buča (Koloskonendže 1:16). Samo o Isus tano vičimo „Lafi“, sose prekalo oljeste o Jehova vačerdža so valjani te čeren o anđelija hem o manuša (Jovan 1:14).

12. Sar amen džana so o Isus hem o Devel nane jekh osoba?

¹² Disave manuša verujinena soj tane o Isus hem o Devel jekh osoba. Ama i Biblija na sikavi odova. I Biblija vačeri so o Isus hinelje početko sose hine čerdo. A o Jehova kova čerdža sa o buča na hinelje početko (Psalam 90:2). E Devljese čhavese, e Isusese niked na pelo  ki godi te ovel Devel. I Biblija sikavi so o Dad tano pobaro kotar o Čhavo (Čitinen Jovan 14:28; 1. Korintskonendže 11:3). Samo o Jehova tano „Svemoćno Devel“ (1. Mojsieso 17:1). Ov tano najbaro hem najzoralo. Moljinatu dikh o 14. dodatko.

13. Sose i Biblija phenela so o Isus „tano slika ando Devel kas našti te dikhe“?

¹³ Angljeder te oven čerde o nebo hem i Phuv, o Jehova hem oljeso čhavo ki kupa čerdže buti milijarde berša. Maškaro oljende čače hine baro mangipe (Jovan 3:35; 14:31). O Isus dikhlja savo hine oljeso Dad hem sikljilo te ovel sar oljeste. Odoljese i Biblija phenela so „ov tano slika ando Devel kas našti te dikhe“ (Koloskonendže 1:15).

14. Sar e Jehovaso manglo čhavo hine bijando sar manuš?

¹⁴ E Jehovaso manglo čhavo hine spremno te huljel ando nebo hem te ovel bijando sar manuš ki Phuv. Sar šaj hine te ovel odova? O Jehova čerdža jekh čudo, adžahar so bičhaldža pe čhave ki Phuv te bijanilje jekh čhaj koja vičijape Marija. Odoljese nijekh manuš ki Phuv na hine e Isuseso dad. I Marija bijandža savršeno čhave hem dijalje nav Isus (Luka 1:30-35).

15. Sar šaj te pendžare pošukar e Jehova?

¹⁵ Dži čitineja e biblijake knjige kola pisije o Matej, o Marko, o Luka hem o Jovan, tu šaj te sikljove pobuter ando Isus, ando oljeso dživdipe hem savo manuš hine. Akala knjige vičinenape Jevanđelja. Sebepi soj tano o Isus sar po Dad, dži ka čitine oljestar odova ka pomožinitu te pendžare pošukar e Jehova. Odoljese o  Isus šaj hine te phenel: „Ko dikhlja man, dikhlja hem me Dade“ (Jovan 14:9).

16. (a) So sikadža o Isus? (b) Kastar alo odova so o Isus sikadža?

¹⁶ O Isus hine pendžarutno sar „Učitelj“ (Jovan 1:38; 13:13). Najvažno buti so ov sikadža hine o šukar haberi ando Kraljevstvo. Soj tano o Kraljevstvo? Odova tano e Devljesi vlast koja ka vladini kotar nebo upri celo Phuv hem ka anel berečetija sa e manušendže kola šunena e Devlje (Matej 4:23). Sa so sikadža o Isus avela ando Jehova. O Isus vačerdža: „Odova so sikavava nane moklo, nego avela ando okova so bičhaldžama“ (Jovan 7:16). O Isus džandža so o Jehova mangela o manuša te šunen o šukar haberi ando Devljeso Kraljevstvo, kova ka vladini upri celo Phuv.

17. (a) Kuri o Isus vačerdža ando Devel? (b) Sose ov dija sa pestar te sikavi averen?

¹⁷ Kuri o Isus vačerdža ando Devel? Ko svako than kuri hine manuša. Ov vačerdža ko dizja, ko gava, ko pazarija, ko thana kaj o manuša služije e Devljese hem ko manušenge čhera. Ov na adžičerdža o manuša te aven koro oljeste. But puča ov kokri dželo koro oljende (Marko 6:56; Luka 19:5, 6). O Isus hine but bučarno hem dija sa pestar te sikavi e manušen. Ov džandža so o Devel mangela odova oljestar hem uvek šuja pe Dade (Jovan 8:28, 29). Isto adžahar, o Isus vačerdža ando Devel sose hineljese pharo ko vilo ked dikhlja sar o manuša živinena (Čitinen Matej 9:35, 36). Ov dikhlja so e religijake vođe na sikadže o čačipe ando Devel hem ando oljeso Kraljevstvo. Odoljese ov manglja te pomožini e manušendže te šunen o šukar haberi.

18. Kola e Isusese osobine tane tuče najšuže?

 ¹⁸ O Isus hine manuš kova manglja e manušen hem akhardža gajlja oljendar. Ov hine šukar hem hine lokho te vačeripe oljeja. Čak o čhavore manglje te džan koro oljeste (Marko 10:13-16). O Isus uvek hine pravedno. Ov mrzija i nepravda hem so o manuša dije pare talo vas (Matej 21:12, 13). Ko odova vakti o džuvlja na hine poštujime hem na hine cenime. Ama, o Isus uvek poštujia e džuvljen hem mothodža so ceniniljen (Jovan 4:9, 27). O Isus čače hine ponizno. Na primer, jekh rat ov thodža e apostolenge pre, a odija buti čerdže samo o sluge (Jovan 13:2-5, 12-17).

19. Kova primer mothovi so o Isus džandža so čače valjani e manušendže hem so manglja te pomožini oljen?

¹⁹ O Isus džandža so čače valjani e manušendže hem manglja te pomožini oljen. Odova šaj hine te dikhelpe ked o Isus sačardža e manušen prekalji Devljesi sila. (Matej 14:14). Na primer, jekh manuš so hinelje guba alo ko Isus hem vačerdža oljese: „Ako mangeja, šaj te čere te ovav čisto.“ E Isusese hine pharo ked dikhlja kobor bare dukha hinelje akava manuš hem manglja te pomožini oljese. Odoljese dijalje po vas, takijalje hem vačerdža oljese: „Mangava. Ov čisto.“ Tegani o nabormo manuš sačilo (Marko 1:40-42). Da lji šaj te zamisline sar hine akalje manušese?

20, 21. Sose tano o Isus najšukar primer sar valjani te šuna e Devlje?

²⁰ O Isus tano najšukar primer sar valjani te šuna e Devlje. Ked o dušmanja čerdže oljese lošnipe, ov uvek ačhilo verno pe Dadese. Na primer, o Isus na  grešija ked o Beng manglja te čhivelje te grešini (Matej 4:1-11). Disave andi Isusesi familjija na verujie soj tano ov o Mesija hem pheje soj tano diljino. Ama, o Isus hem ponodri čerdža odova so o Devel rodija oljestar (Marko 3:21). Ked o lošna manuša čerdže oljese pharipa, ov ačhilo verno e Devljese hem niked na irija oljendže lošnipe (1. Petareso 2:21-23).

²¹ O Isus ačhilo verno e Jehovase čak ked hinelje bare dukha dži mulo (Čitinen Filipskonendže 2:8). Razmislin kobor pharipa nakhlja ko dive ked mulo. Ov hine phanlo, o hovavne svedokija vačerdže hovajbe oljestar, nepravedno osudijelje, o manuša mardže  oljese muj, o vojnikija mučijelje hem kovijelje ko stub. Angljeder te merel ov vačerdža: „Čerdo tano!“ (Jovan 19:30). Trin dive palo Isuseso meribe o Jehova irijalje ko dživdipe hem dijalje duhovno telo (1. Petareso 3:18). Palo nekobor kurče, o Isus irijape ko nebo „hem bešlja ki Devljesi desno strana“ hem adžičerdža o Devel te čhivelje te ovel Kralj (Jevrejendže 10:12, 13).

22. So šaj te ovelmen sebepi so o Isus ačhilo verno pe Dadese?

²² Sebepi so o Isus ačhilo verno pe Dadese, amen šaj te živina večno ko raj ki Phuv sar so manglja o Jehova. Ko pandžto šero ka sikljova sar e Isuseso meribe šaj te anel amendže večno dživdipe.