1, 2. (a) Nyi yí ana àkpɔ enunana ɖe mɔ yɛxɔ afiɔ? (b) Nyi yí taɖo tafɛn lɔ nyi Mawu nunana gangantɔɔ?

ENUNANA nywitɔ ci wona eo kpɔɔ? Deʒan mɔ enunana ɖe axɔ afi gbɔxwe anyi enunana nywi o. Nɔ enunana lɔ jɔ ji nɔ eo alo kpɔ eʒan vevi ɖe gbɔ nɔ eoɔ, ajeŋ nɔ eo sugbɔ.

² Le enu ciwo pleŋ Yehowa na mì mɛɔ, ɖeka le wo mɛ yí ʒan mì wu kpɛtɛwo pleŋ. Eyi nyi enunana gangantɔ ci Mawu na agbetɔwo. Le eta cɛ mɛɔ, mìakpɔ mɔ Yehowa dɔ Eviɛ Yesu Kristo ɖaɖa nɔ mìatɛnŋ akpɔ agbe mavɔ. (Hlɛn Matie 20:28.) Ci Yehowa dɔ Yesu ɖaɖa nyigban ji yí evacu tafɛn nɔ mìɔ, édasɛ mɔ yelɔn mì sugbɔ.

3. Nyi yí taɖo agbetɔwo kunɔɔ?

³ Tafɛn lɔ yí nyi toto ci Yehowa wa mɔ yeaxɔ agbetɔwo le nuvɔn koɖo eku shi. (Efezitɔwo 1:7) Gbɔxwe mìatɛnŋ ase enu ci yí taɖo tafɛn lɔ ʒan veviɖe gɔnmɛɔ, ele mɔ mìanya enu ci yí jɔ le Edɛn kpa lɔ mɛ exwe kotokun nɛniɖe vayi. Mìwo jila ŋkɔtɔwo, Adamu koɖo Ɛva wa nuvɔn. Nuvɔn ci wowa yí na woku. Mìwo can mìkunɔ ɖo mìɖu nuvɔn cinɔ so Adamu koɖo Ɛva gbɔ.​—Kpɔ enumɛɖeɖe bu 9 tɔ.

4. Mi yí nyi Adamuɔ, yí nyi yí sun shi saɔ?

⁴ Ci yí Yehowa wa agbetɔ ŋkɔtɔ Adamuɔ, Éna enu  vevi ɖeka yi. Éna agbe blebu maɖonuvɔn Adamu. Adamu le blebu le susu mɛ koɖo le lanmɛ. Dale dɔ̀, aku nyɔxo, alo aku gbeɖe o. Ci enyi Yehowa yí wa Adamuɔ, Ényi dalɔ. (Luiki 3:38) Yehowa xonɔ nuxu koɖo Adamu kabakaba. Mawu ɖe enu ci koŋ ejikɔ so Adamu gbɔ mɛ ni petii, yí gbesɔ edɔ dojijɔnamɛ ɖeka ni mɔ yi le wa.​—Gɔnmɛjeje 1:​28-30; 2:​16, 17.

5. Bibla mɛ nyɔ ci yí nu mɔ Mawu wa Adamu yí eɖo “Yi nɔnɔmɛ” gɔnmɛ ɖe?

⁵ Mawu wa Adamu yí eɖo “Yi nɔnɔmɛ.” (Gɔnmɛjeje 1:27) Yehowa sɔ nɔnɔmɛ ciwo yí le Yiŋtɔ shi shigbe mɔ lɔnlɔn, nunya, jɔjɔɛnyinyi koɖo ŋsɛn hannɛ ni. Éna amɛɖekishinɔnɔblɔɖe yi. Adamu denyi mashinni o. Mawu wa Adamu yí atɛnŋ asɔ gbeta mɔ yeawa nunywi alo nuvwin. Nɔ Adamu sɔ gbeta yí ɖo to Mawu saɔ, ánɔ agbe tɛgbɛɛ le Paradiso mɛ.

6. Ci yí Adamu gbe tonu sese nɔ Mawu ɖe, nyiwo yí esɔ buɔ? Ŋsɛn vwin ci yí yi nuwana lɔ kpɔ do mì jiɔ?

⁶ Ci yí Adamu gbe tonu sese nɔ Mawu yí eso eku kojo niɔ, Adamu sɔ enu vevi ɖewo bu. Ésɔ exlɔnyinyi vevi ci yí le eyɛ koɖo Yehowa gblamɛ, yi gbe blebu maɖonuvɔn koɖo Paradiso xwe yi tɔ bu. (Gɔnmɛjeje 3:​17-19) Adamu koɖo Ɛva ɖui koŋ yí gbe tonu sese nɔ Mawu, eyi taɖo emɔkpɔkpɔ ɖekɛ deli nɔ wo o. Ci Adamu wa nuvɔn taɖo yí ‘agɔjeje va xexe cɛ mɛ. Agɔjeje lɔ yí hɛn eku va. Eyi taɖo amɛwo pleŋ kunɔ, ɖo wo pleŋ je agɔ.’ (Rɔmatɔwo 5:12) Hwecinu yí Adamu wa nuvɔn ɔ, “ésa” yiŋtɔ koɖo mìwo can, yí mìtrɔ hwashi nɔ nuvɔn koɖo ku. (Rɔmatɔwo 7:​14, nwt) Emɔkpɔkpɔ ɖe li nɔ mìa? Aɛ, ɖeka li.

7, 8. Nyi yí tafɛn nyiɔ?

 ⁷ Nyi yí tafɛn nyiɔ? Gɔnmɛsese amɛve koŋ yí le enyɔgbe tafɛn nu. Ŋkɔtɔ, tafɛn nyi efɛn ci wocu do ta nɔ mɛɖe nɔ woatashi alo do ta nɔ ŋɖe yí atrɔ axwli. Evetɔ, tafɛn nyi efɛn ci yí wocu do dumɛ nɔ enu ci yí wodahɛn.

⁸ Agbetɔ ɖekɛ datɛnŋ acu fɛn do ta nɔ enu ci yí Adamu dahɛn hwecinu yí ewa nuvɔn yí hɛn eku va mì ji gbeɖe o. Vɔ Yehowa wa toto mɔ yeaxɔ mì le nuvɔn koɖo eku shi. Mína mìakpɔ toto ci Yehowa wa kudo tafɛn lɔ nu koɖo nyɔna ciwo yí mìatɛnŋ akpɔ le mɛ.

9. Lé woatɛnŋ acu tafɛn lɔ doɔ?

⁹ Mìwo domɛtɔ ɖekɛ datɛnŋ acu tafɛn do ta nɔ agbe blebu maɖonuvɔn ci Adamu sɔ bu o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo mì pleŋ yí nyi nuvɔnmɛwo. (Ehajiji Wema 49:​7, 8) Agbe blebu maɖonuvɔn bu yí woɖo asɔ cu tafɛn lɔ. Eyi taɖo woyɔɛ mɔ “tafɛn ci yí sɔgbe koɖi.” (1 Timɔte 2:​6, nwt) Ele mɔ afixɔxɔ ci yí anɔ tafɛn lɔ nu asɔgbe pɛpɛpɛ koɖo agbe ci yí Adamu sɔ bu.

10. Lé Yehowa na tafɛn lɔ doɔ?

¹⁰ Lé Yehowa na tafɛn lɔ doɔ? Yehowa dɔ Evi vevi yi tɔ ɖaɖa nyigban ji. Evi cɛ ci ŋkɔ yí nyi Yesu yí ewa doŋkɔ. (1 Ʒan 4:​9, 10) Yesu lɔn faa yí so le Edalɔ gbɔ koɖo jeŋkwimɛ ci yí nyi yi nɔxu. (Filipitɔwo 2:7) Yehowa trɔ Yesu gbe so jeŋkwimɛ va nyigban ji, yí wojii enyi agbetɔ blebu maɖonuvɔn.​—Luiki 1:35.

11. Lé amɛ kuɖeka atɛnŋ acu tafɛn do ta nɔ amɛwo pleŋ doɔ?

¹¹ Agbetɔ ŋkɔtɔ Adamu sɔ agbe blebu maɖonuvɔn amɛwo pleŋ tɔ bu hwecinu yí egbe tonu sese nɔ Yehowa.  Mɛbu ɖe atɛnŋ axɔ Adamu jijimɛviwo pleŋ so eku shia? Aɛ. (Hlɛn Rɔmatɔwo 5:19.) Yesu, mɛ ci yí dewa nuvɔn kpɔ o, sɔ yi gbe blebu maɖonuvɔn cu tafɛn lɔ. (1 Korɛntitɔwo 15:45) Woatɛnŋ ato yi gbe blebu maɖonuvɔn lɔ ji yí axɔ Adamu jijimɛviwo pleŋ so eku shi.​—1 Korɛntitɔwo 15:​21, 22.

12. Nyi yí taɖo Yesu kpe fun sugbɔ ahan ɔ?

¹² Bibla xo nuxu so efun gangan ci Yesu kpe gbɔxwe yí ku nu. Woxui tamɛsɛnsɛntɔ koɖo lanŋba, yí kiin do efunɖenamɛci nu yí ese vevi sugbɔ keke yí ku. (Ʒan 19:​1, 16-18, 30) Nyi yí taɖo eʒan mɔ Yesu akpe fun sugbɔ ahan ɔ? Ðo Satana nu mɔ mɛɖekpokpui datɛnŋ akpɔtɔ anɔ egbeji nɔ Mawu, nɔ étokɔ nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋwo mɛ o. Yesu dasɛ mɔ agbetɔ blebu maɖonuvɔn atɛnŋ anɔ gbeji nɔ Mawu nɔ étokɔ nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋtɔwo mɛ can. Kpɔ jijɔ gangan ci Yehowa akpɔ do Yesu nu le susu mɛ ɖa!​—Elododo Wema 27:11; Kpɔ enumɛɖeɖe bu 15 tɔ.

13. Lé wocu tafɛn lɔ doɔ?

¹³ Lé wocu tafɛn lɔ doɔ? Yesu sɔ afixɔxɔ ci yí le yi gbe nu sɔ yi na Dalɔ. Le exwe 33 le Nisan 14 ji nɔ Ʒuifuwo wleciwemaɔ, Yehowa na mɔ yí Yesu ketɔnɔwo wui. (Ebretɔwo 10:10) Le ŋkeke amɛtɔn goduɔ, Yehowa fɔn Yesu do agbe yí etrɔ gbɔngbɔnmɛnuwawa, degbenyi agbetɔ o. Le yi godu hwecinu yí Yesu trɔyi Dalɔ gbɔ le jeŋkwimɛɔ, ésɔ afixɔxɔ ci yí le yi gbe blebu maɖonuvɔn lɔ nu na Yehowa yí enyi tafɛn. (Ebretɔwo 9:24) Ci wocu tafɛn lɔɔ, mɔnukpɔkpɔ sun mì shi hɔnnɔ mɔ woaxɔ mì le nuvɔn koɖo eku shi.​—Hlɛn Rɔmatɔwo 3:​23, 24.

14, 15. Nyi yí mìɖo awa nɔ woasɔ mìwo nuvɔnwo ke mìɔ?

¹⁴ Mìkpɔkɔ nyɔna so Mawu nunana gangantɔ lɔ mɛ vɔ. Mína mìakpɔ lé mìkpɔkɔ nyɔna so mɛ le kakacɛ mɛ, koɖo lé mìakpɔ nyɔna so mɛ le esɔmɛ do.

¹⁵ Mawu sɔ mìwo nuvɔnwo kenɔ mì. Enunywiwawa gashiagamɛ gbɔnnɔnu nɔ mì. Mìwanɔ afɛnwo, yí hweɖewonuɔ, mìnunɔ nyɔ alo wanɔ enu masɔgbewo. (Kolosetɔwo 1:​13, 14) Lé mìawɛ yí woasɔ mìwo nuvɔnwo ke mìɔ? Ele mɔ mìase vevi do enu masɔgbe ci mìwa nu, yí abiɔ Yehowa koɖo amɛɖekisɔsɔhwe mɔ yi le sɔ ke mì. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìakando ji mɔ wosɔ mìwo nuvɔnwo ke mì.​—1 Ʒan 1:​8, 9.

16. Nyi yí mìɖo awa nɔ ayexadohwɛnamɛnu nywi asun mì shiɔ?

¹⁶ Ayexadohwɛnamɛnu nywi atɛnŋ asun mì shi. Nɔ ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ nu nɔ mì mɔ mìwa enu masɔgbe ɖeɔ, mìsenɔ le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìje agɔ, emɔkpɔkpɔ bunɔ do mì yí mìdegbeɖyinɔ ŋɖe o. Vɔ mìdeɖo ana ta o. Nɔ mìɖe kuku nɔ Yehowa yí biɔɛ sɔsɔkeɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ yɛaɖo to mì yí asɔ mìwo nuvɔnwo ke mì. (Ebretɔwo 9:​13, 14) Yehowa ji mɔ mìwo le nunɔ mìwo cukaɖawo koɖo mìwo gbɔjɔgbɔjɔwo pleŋ nɔ ye. (Ebretɔwo 4:​14-16) Enu cɛwo wawa ana mìanɔ fafa mɛ koɖo Mawu.

17. Ci yí Yesu ku do ta nɔ mì ɖe, yayra ciwo yí mìatɛnŋ akpɔɔ?

¹⁷ Agbe mavɔ nɔnɔ mɔkpɔkpɔ sun mì shi. ‘Eku yí nyi etodɔndɔn nɔ agɔjeje, vɔ agbe mavɔ yí nyi enu ci Mawu nanɔ Yi mɛwo to Yesu Kristo mìwo Xwetɔ ji.’ (Rɔmatɔwo 6:23) Ci yí Yesu ku do ta nɔ mìɔ, mìatɛnŋ  anɔ agbe tɛgbɛɛ le lanmɛsɛn blebu mɛ. (Enyɔdasɛ 21:​3, 4) Vɔ nyi yí mìɖo awa gbɔxwe yayra cɛwo asun mì shiɔ?

18. Lé mìwɛ yí nya mɔ Yehowa lɔn mìɔ?

¹⁸ Kpɔ lé eji jɔnɔ eo sugbɔ do nɔ mɛɖe na enunywi ɖe eo ɖa. Tafɛn lɔ yí nyi enunana nywi ci yí wugan wu kpɛtɛwo pleŋ, yí mìɖo ado akpe nɔ Yehowa sugbɔsugbɔ do ta ni. Ʒan 3:16 nu nɔ mì mɔ “Mawu lɔn xexe lɔ sugbɔ, é yi taɖo É sɔ Eviɛ akogo ɖaɖa.” Aɛ, Yehowa lɔn mì sugbɔ, eyi taɖo esɔ Eviɛ vevi Yesu na do ta nɔ mì. Mìgbenya mɔ Yesu can lɔn mì, ɖo élɔn faa yí ku do ta nɔ mì. (Ʒan 15:13) Tafɛn lɔ ci wona do ta nɔ mì ɖo ana kankandoji eo mɔ Yehowa koɖo Yesu lɔn eo sugbɔ.​—Galatitɔwo 2:20.

19, 20. (a) Lé àwɛ anyi Yehowa xlɔɔ? (b) Lé àdasɛ do mɔ yexɔ Yesu tafɛnvɔnsa lɔ ji seɔ?

¹⁹ Ci èkpla nu so lɔnlɔn gangan Mawu tɔ nu ɖegbɔ yɛ ɖe, lé àwɛ anyi yi xlɔɔ? Denɔnɔ fafɛɖe mɔ woalɔn mɛ ci wodejeshi ɖɛ o. Ʒan 17:3 nu mɔ, mìatɛnŋ ajeshi Yehowa ɖɛ. Zenɛni ci yí èjekɔshi Yehowa ɖɛɔ, ahanke yí àvaluin sugbɔ nɛ. Lɔnlɔn lɔ ana yí àji mɔ ye nu ajeŋ ni yí míanyi xlɔwo. Eyi taɖo kpɔtɔ akplakɔ nu so Yehowa nu to Bibla kplakpla ji.​—1 Ʒan 5:3.

²⁰ Xɔ Yesu tafɛnvɔnsa lɔ ji se. Bibla nu mɔ “Amɛ ci yí xɔ Evi lɔ ji se ɖo agbe mavɔ.” (Ʒan 3:36) Woaxɔ Yesu ji se gɔnmɛ ɖe? Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ mìawa do enu ciwo yí Yesu kpla mì ji. (Ʒan 13:15) Denyi nunu kpoŋ mɔ mìxɔ Yesu ji se yí nyi enyɔ lɔ o. Nɔ mìxɔ tafɛn lɔ ji seɔ, edɔwawa ɖo abɔ do mìwo xɔse lɔ nu. Ʒaki  2:26 nu mɔ: “Xɔse ci nu edɔwawawo de bɔdo . . . nyi enukuku.”

21, 22. (a) Nyi yí taɖo mìɖo ayinɔ Eŋwiɖoɖo Kristo ku ji exwe ɖeshiaɖeɔ? (b) Nyi mɛ yí mìagbeje le Eta 6 koɖo 7 tɔ lɔ mɛɔ?

²¹ Yinɔ Eŋwiɖoɖo Kristo ku ji lɔ. Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ, ékpla mì mɔ mìwo le ɖonɔ ŋwi ye ku ji. Mìwɛni exwe ɖeshiaɖe, yí mìyɔɛni mɔ Eŋwiɖoɖo alo ‘Axwetɔ fiɛfiŋɖuɖu.’ (1 Korɛntitɔwo 11:20; Matie 26:​26-28) Yesu ji mɔ mìwo le ɖonɔ ŋwi mɔ, yesɔ ye gbe blebu maɖonuvɔn lɔ cu tafɛn do ta nɔ mì. Énu mɔ: “Míwanɔ ecɛ asɔ ɖonɔ ŋwiŋ.” (Hlɛn Luiki 22:​19, nwt.) Nɔ èyinɔ Axwetɔ fiɛfiŋɖuɖu lɔɔ, àdasɛ mɔ yeɖonɔ ŋwi tafɛn lɔ koɖo lɔnlɔn gangan ci yí Yehowa koɖo Yesu ɖo nɔ mì.​—Kpɔ enumɛɖeɖe bu 16 tɔ.

²² Tafɛn lɔ yí nyi enunana gangantɔ ci yí sun mì shi. (2 Korɛntitɔwo 9:​14, 15) Amɛ miliɔn nɛniɖe ciwo yí ku can akpɔ nyɔna so enunana xɔafi cɛ mɛ. Mìagbeje lé enu cɛ avamɛ do le Eta 6 koɖo 7 tɔ lɔ mɛ.