Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA DI LONDE̱ SAMBA

Bepumbwedi be me̱nde̱ be̱!

Bepumbwedi be me̱nde̱ be̱!

1-3. Nje e damedi biso̱ be̱se̱ o beboa e, ne̱ni pe̱ Yehova a me̱nde̱no̱ sunga biso̱ e?

DUTEA te̱ ná o kusi mbako o ja o beboa o longe̱ lo̱ngo̱ le̱se̱ ońola bobe o si bolino̱. Ńai to̱ po̱ ńa jo̱so̱ wa oten e titi. O si be̱n dipita to̱ diwo̱, to̱ ńai to̱ po̱ o bola. O ni ponda o bo̱lo̱ne̱no̱ dipita ná bambam nde weno̱ o so̱ ná moto e ńena nu be̱n doi o jo̱so̱ wa, na ná a kakan pe̱ o jongwane̱ wa! Ne̱ni o me̱nde̱no̱ senga o mulema e?

2 Kwedi e damedi biso̱ be̱se̱ o beboa. Di titi ná di sunga ńolo, to̱ di we̱ nde ne̱ni. Nde Yehova a be̱n ngińa o sunga biso̱ o kwedi. A kakan pe̱ ná “musingedi nusukan nu me̱nde̱ ńamsabe̱ e nde kwedi.”​—1 Korinto 15:26.

3 Dutea te̱ o lo̱ko̱mea o me̱nde̱no̱ senga ke̱ bo̱ngo̱ ba kwedi bo bo̱i na wa! Nde Yehova a si me̱nde̱ buka te̱ bo̱le̱ kwedi. A me̱nde̱ pe̱ o timbise̱le̱ pe̱te̱ bawedi o longe̱. O̱nge̱le̱ te̱ njika tombwane̱ nika e me̱nde̱no̱ wanea wa. A kakan ná ba ba “nanga o dibudu” ba me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ longe̱. (Yesaya 26:19) Bibe̱l e mabele̱ nika ná bepumbwedi.

DI BO̱LO̱NE̱ TE̱ ŃANDOLO

4. (a) Nje ye ná e lo̱ko̱ biso̱ ke̱ elong’a mbia to̱so̱ diko̱m di wedi e? (b) Ba nja ba ta mako̱m mō̱ ma batabata ma Yesu e?

4 Di bo̱lo̱ne̱ te̱ elong’asu ya mbia to̱so̱ diko̱m la batabata, sese na ndutu be ná ba be̱ ńai di titino̱ ná di we̱lisane̱. Di masenga na biso̱me̱ne̱ ná di si be̱n ngudi to̱ po̱. Di titi ná di bola to̱ lambo o timbise̱le̱ pe̱te̱ nu moto o longe̱. Nde Bibe̱l e mabola biso̱ belo̱ko̱medi ba mbale̱. (Langa 2 Korinto 1:3, 4.) Jombweye te̱ eyembilan ewo̱ e malee̱le̱ njika ńo̱ngi ninde̱ne̱ Yehova na Yesu ba be̱nno̱ o timbise̱le̱ pe̱te̱ bandolo basu o longe̱. Ponda Yesu a tano̱ o wase, a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ pe̱pe̱le̱ Lasaro na bandome̱ bao, Marta na Maria. Babo̱ balalo ba ta nde mako̱m ma bwam ma Yesu. Bibe̱l e makwala ná: “Yesu a ta a to̱ndo̱ Marta na munańango na Lasaro pe̱.” Na buńa bō̱ Lasaro a wo̱.​—Yohane 11:3-5.

5, 6. (a) Nje Yesu a bolino̱ ponda e̱nno̱ mbia na mako̱m ma Lasaro ba mabwa ndutu e? (b) Ońola nje nika ńeno̱ belo̱ko̱medi o bia nje Yesu a sengino̱ o mulema jombwea kwedi e?

5 Yesu a ta ala o lo̱ko̱ Marta na Maria. Marta a sengino̱ ná Yesu a niya, na mo̱ ala o dongame̱ne̱ mo̱ o jingea la mundi. A ta muńe̱nge̱ o je̱ne̱ Yesu, nde a langwedi mo̱ ná: “O be̱ te̱ wan, ke̱ munańango am a si wedi.” Marta a ta o̱nge̱le̱ ná Yesu indedi jita. Ponda Yesu e̱nno̱ munańango ao, Maria, a meya, na mo̱ a bwa ndutu ońola sinea labu la milema, a koma miso̱di. (Yohane 11:21, 33, 35) Yesu a sengi mulemlem ma sese ninde̱ne̱ di masengano̱ ke̱ di bo̱lo̱ne̱ ńandolo mō̱.

6 Nika ńe belo̱ko̱medi ońol’asu o bia ná Yesu pe̱ a masenga mulemlem ma sese di masengano̱ jombwea kwedi. Yesu e nde mulemlem ka Sango. (Yohane 14:9) Yehova a be̱n ngińa o bo̱le̱ kwedi ná bam, nika pe̱ nde a me̱nde̱no̱ bola son a ponda.

“A LASARO, BUSA!”

7, 8. Ońola nje Marta a si tano̱ a pula ná ba sumwe dale o múna ma so̱ngo̱ a Lasaro, nde nje Yesu a bolino̱ e?

7 Ponda Yesu a po̱ino̱ o so̱ngo̱ wuma mbimba ma Lasaro mu tano̱ mu we̱le̱be̱, dale dinde̱ne̱ di ta o múna ma so̱ngo̱. Na Yesu a kwala ná: “Bińo̱ sumwa dale!” Nde Marta a si ta a pula ná ba bole nika. Mbimba ma Lasaro mu ta mā o so̱ngo̱ etum a “mińa mine̱i.” (Yohane 11:39) A si ta a bia nje Yesu a tano̱ a pula bola o jongwane̱ munańango.

Dutea te̱ muńe̱nge̱ mbia na mako̱m ma Lasaro ba bono̱ ponda a pumbwabe̱le̱no̱!​—Yohane 11:38-44

8 Na Yesu a kwalane̱ Lasaro ná: “Busa!” Nje Marta na Maria be̱nno̱ ombusa ponda e ta betańsedi. “Na mudimo a busa na myende na mā bena ba kakabe̱ na mabato, na boso bo kakabe̱ na wangisi.” (Yohane 11:43, 44) Lasaro a timbisabe̱ pe̱te̱ o longe̱! A timba pe̱te̱ ja na mbia mao na mako̱m. Ba ta ba we̱le̱ tapa mo̱, ba kwala pe̱ na mo̱. A se̱ betańsedi e! Yesu a pumbwe̱le̱ Lasaro.

“A NGO̱NDEDI, NA MAKWALANE̱ WA NÁ ‘UMWE̱!’”

9, 10. (a) Nja nu boli Yesu ngińa o pumbwe̱le̱ bato e? (b) Ońola nje myango ma bepumbwedi meno̱ mweńa ońol’asu e?

9 Mo̱, Yesu a ta nde a pumbwe̱le̱ bato na ngiń’ao ńa mo̱me̱ne̱ e? Ke̱m. Oboso ná a mapumbwe̱le̱ Lasaro, Yesu a kane̱ Yehova, na Yehova a bola mo̱ ngińa o pumbwe̱le̱ Lasaro. (Langa Yohane 11:41, 42.) Seto̱ buka te̱ Lasaro nde a pumbwabe̱le̱. Bibe̱l e malangwea biso̱ ońola ngo̱ndedi ńa 12 la mbu ni ta ni boa jita. Sango ao, Yairo, a ta a mábo̱lo̱ne̱ dipita, na mo̱ a so̱so̱me̱ye̱ Yesu ná a bo̱lise̱ mo̱. A ta nde mpo̱m mao ma muna. Nde ke̱ Yairo a dia a makwalisane̱ Yesu, na bato bō̱ ba po̱, ba kwalane̱ mo̱ ná: “Mun’ango̱ a máwo̱. Nje o matakise̱no̱ pe̱ Mulēdi e?” Nde Yesu a kwalane̱ Yairo ná: “O si bwa bo̱ngo̱, dube̱ nde, nde a me̱nde̱ jonga.” Na Yesu ala ombo’a Yairo mwemba na mo̱. Nika ba tano̱ ba nisisea be̱be̱ na ndabo, Yesu e̱n a senga pe̱ bato ba meya mbembe. Na Yesu mo̱ na babo̱ ná: “Lo s’eya; a si wedi, a kwedi nde iyo̱.” Ye̱ke̱i te̱ sango na ńango a muna ba baise̱ na babo̱me̱ne̱ nje Yesu a tano̱ a pula kwala. Na Yesu a panga be̱se̱, a no̱ngo̱ sango a muna na ńango, ingea na babo̱ o wuma nu muna a tano̱ a nanga. Na mo̱ alea dia la muna, a kwalane̱ mo̱ ná: “A ngo̱ndedi, na makwalane̱ wa ná ‘Umwe̱!’” Dutea te̱ muńe̱nge̱ bayedi bao ba bono̱ ponda muna a te̱mno̱ dibokime̱ne̱, a dangwa! Yesu a pumbwe̱le̱ mun’abu ńa muto. (Marko 5:22-24, 35-42; Lukas 8:49-56) Botea bo buńa, ponda te̱ ba tano̱ be̱ne̱ mun’abu ńa muto, ba ta nde bo̱nge̱le̱ nje Yehova a boledino̱ babo̱ tongwea na Yesu. *

10 Ba bena Yesu a pumbwe̱le̱no̱ ba timbi pe̱te̱ wo̱ ombusa ponda. Nde nje di malangano̱ jombwea ba bato ye mweńa ońolana e mabola biso̱ dipita la mbale̱. Yehova a mapula pumbwe̱le̱ bato, a me̱nde̱ pe̱ bola nika.

NJE MYANGO MA BEPUMBWEDI MI MOKWE̱LE̱NO̱ BISO̱

Ńamuloloma Petro a pumbwe̱le̱ Kriste̱n a muto Tabita.​—Bebolo 9:36-42

Elia a pumbwe̱le̱ mun’a mukusa ma muto.​—1 Kiṅe̱ 17:17-24

11. Nje Mulangwedi 9:5 a mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Lasaro e?

11 Bibe̱l e makwala ná bwē ná “bawedi ba si bi to̱ lambo.” Nika e ta mbale̱ jombwea Lasaro. (Mulangwedi 9:5) Ka nje te̱ Yesu a kwalino̱, e ta nde biana Lasaro a ta nde o iyo̱. (Yohane 11:11) Ni ponda a tano̱ o so̱ngo̱, Lasaro a si ta a bia “to̱ lambo.”

12. Ne̱ni di bino̱ ná Lasaro a pumbwabe̱le̱ na mbale̱ e?

12 Ponda Yesu a pumbwe̱le̱no̱ Lasaro, bato jita be̱n. Nate̱na basingedi ba Yesu ba ta ba bia ná a boli be betańsedi. Lasaro a ta longe̱, nika e lee̱le̱ ná a pumbwabe̱le̱ na mbale̱. (Yohane 11:47) Bato jita pe̱ ba ta bala pe̱pe̱le̱ Lasaro, na babo̱ ba botea o dube̱ ná Loba nde a lom Yesu. Basingedi ba Yesu ba si ta ba to̱ndo̱ nika, na babo̱ ba weka mwano o bwa Yesu na Lasaro.​—Yohane 11:53; 12:9-11.

13. Ońola nje jeno̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ bawedi e?

13 Yesu a kwali ná “be̱se̱ be o so̱ngo̱ a jo̱nge̱le̱” ba me̱nde̱ timba o bepumbwedi. (Yohane 5:28, NW) Nika e mapula kwala ná be̱se̱ bena Yehova a ne̱nge̱no̱ o mo̱nge̱le̱ mao ba me̱nde̱ pe̱te̱ timba o longe̱. Nde ná Yehova a pumbwe̱le̱ moto, angame̱ne̱ o jo̱nge̱le̱ mambo me̱se̱ jombwea nu moto. Mo̱, e ná a bola nika na mbale̱ e? Ombwa ná dibobe̱ di londi na lokoli la lodun la ngengeti. Nde Bibe̱l e makwala ná Yehova a bi ngengeti te̱ na dina. (Langa Yesaya 40:26.) Yete̱na e ná o̱nge̱le̱ dina la ngengeti te̱, nika e mabola mbaki ná e pe̱ ná o̱nge̱le̱ na bo̱bise̱ la ńolo le̱se̱ lambo te̱ jombwea ba be̱se̱ a me̱nde̱no̱ pe̱te̱ timbise̱le̱ o longe̱. Lena le mweńa buka me̱se̱ le nde ná, Yehova nde a weki me̱se̱, ońola nika di bi ná a be̱n ngińa o timbise̱le̱ bato o longe̱.

14, 15. Nje byala ba Hiob be mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea bepumbwedi e?

14 Hiob a ta nde mot’a jemea nu ta nu dube̱ bepumbwedi. A baise̱ ná: “Moto a wedi te̱, a matimba pe̱te̱ be̱ longe̱ e?” Na mo̱ a kwalane̱ Yehova ná: “O me̱nde̱ bele̱, na mba nalabe̱, o me̱nde̱ bwa ebol’a mā mo̱ngo̱ ńo̱ngi.” E, Hiob a ta a bia ná Yehova a be̱n ńo̱ngi ninde̱ne̱ o pumbwe̱le̱ bawedi o ponda ni te̱nge̱n.​—Hiob 14:13-15, NW.

15 Ne̱ni o masengano̱ o mulema jombwea dipita la bepumbwedi e? We ná o baise̱ o wame̱ne̱ ná, ‘Mbia na mako̱m mam ba wedi, babo̱ pe̱ ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ e?’ Nika ńe biso̱ belo̱ko̱medi o bia ná Yehova a mapula na mbale̱ o timbise̱le̱ pe̱te̱ bawedi longe̱. Jombweye so̱ te̱ nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea we̱ni ba me̱nde̱no̱ ja, na ba nja ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱.

BA ‘ME̱NDE̱ SENGA DOI LAO, NDE BA BUSA’

16. Njika pat’a longe̱ ba bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o wase ba me̱nde̱no̱ bwane̱ muńe̱nge̱ e?

16 O ponda ni tombi, ba bena ba timbi o longe̱ ba jai pe̱te̱ na mbia mabu na mako̱m o nin wase. Mulemlem pe̱ nde e me̱nde̱no̱ be̱ o kie̱le̱ ni maye̱, nde o ńai ni me̱nde̱ be̱ bwam buka nika. Ońola nje e? Ońolana ba bena ba me̱nde̱ pe̱te̱ timbe̱ o longe̱ o wase ba me̱nde̱ be̱ne̱ epolo o be̱ longe̱ o bwindea, esibe̱ pe̱ wo̱ tomtom. Ba me̱nde̱ ja o wase ni me̱nde̱ be̱ diwengisan na nin ńa we̱nge̱. Bila be si me̱nde̱ pe̱ be̱, to̱ ebwan, to̱ diboa.

17. Nja nu me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ e?

17 Nja nu me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ e? Yesu a kwali ná “be̱se̱ be o so̱ngo̱ a [jo̱nge̱le̱] ba me̱nde̱ senga doi lao, nde ba busa.” (Yohane 5:28, 29) Kalat’a Bebīsedi 20:13 pe̱ e makwala ná: “Munja mu ta mu busise̱ bawedi ba ta oteten ao, kwedi na mundi ma kwedi [So̱ngo̱] pe̱ ba ta ba busise̱ bawedi ba ta oteten abu.” E, lodun la bato lo me̱nde̱ pe̱te̱ timba o longe̱. Ńamuloloma Paulo pe̱ a kwali ná “bate̱m ná sim na basite̱m ná sim” ba me̱nde̱ pumbwa. (Langa Bebolo 24:15.) Nje nika e mapulano̱ kwala e?

O Paradisi, bawedi ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱, ba ja pe̱te̱ na bandolo babu

18. Ba nja be “bate̱m ná sim” ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ e?

18 O muso̱ngi ma “bate̱m ná sim” o be̱n oten bautu ba Yehova ba jemea ba ta longe̱ oboso ná Yesu a mapo̱ o wase. Bato ka Noa, Abraham, Sara, Mose, Rut na Este̱r ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o nin wase. We ná o langa myango ma ban bome na bito o kalat’a Bonahebe̱r 11 bepasi. E me̱nde̱ nde be̱ ne̱ni na bautu ba Yehova ba jemea bena be o wo̱ o nin pond’asu e? Babo̱ pe̱ be nde “bate̱m ná sim,” ba me̱nde̱ so̱ o pumbwabe̱le̱.

19. Ba nja be “basite̱m ná sim” e? Njik’epolo Yehova a me̱nde̱no̱ bola babo̱ e?

19 O muso̱ngi ma “basite̱m ná sim” o be̱n oten lodun la bato bena ba si kusi epolo o bia Yehova. To̱ná ba wedino̱, Yehova a si dimbedi babo̱. A me̱nde̱ pumbwe̱le̱ babo̱, ba me̱nde̱ be̱ne̱ epolo o jokwa bia mo̱ na bolea pe̱ mo̱.

20. Ońola nje bato be̱se̱ ba si me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱ e?

20 Mo̱, nika e mapula nde kwala ná be̱se̱ ba wedi ba me̱nde̱ o pumbwa e? Ke̱m. Yesu a kwali ná bato bō̱ ba si me̱nde̱ timba o longe̱. (Lukas 12:5) Nja nu me̱nde̱ no̱nge̱ bedomsedi nga moto a me̱nde̱ o pumbwabe̱le̱ to̱ ke̱m e? Yehova nde e Mukaisedi nu mabakwe̱ mbako nisukan, nde a boli pe̱ Yesu doi o be̱ “mukaised’a baweńa na bawedi.” (Bebolo 10:42) Nu na nu te̱ nu me̱nde̱ langabe̱ ka ńabobe nu si mapule̱ tukwe̱ a si me̱nde̱ pumbwabe̱le̱.​—Ombwa Maki 18.

BEPUMBWEDI BA MO̱Ń

21, 22. (a) Bepumbwedi ba mo̱ń, nje nika e mapulano̱ kwala e? (b) Nja nu ta mot’a boso o pumbwabe̱le̱ o ni mbadi e?

21 Bibe̱l e malangwea pe̱ biso̱ ná bato bō̱ ba me̱nde̱ wala ja o mo̱ń. Moto a pumbo te̱ o be̱ longe̱ o mo̱ń, a si matimba pe̱ o longe̱ ka mot’a benama na ńol’eyobo. A mapumbwabe̱le̱ nde k’eweked’a mudī o wala ja o mo̱ń.

22 Yesu nde a ta mot’a boso o pumbwabe̱le̱ o ni mbadi. (Yohane 3:13) Mińa milalo ombusa bwabe̱ la Yesu, Yehova a pumbwe̱le̱ mo̱. (Myenge 16:10, NW; Bebolo 13:34, 35) Yesu a si pumbo na ńol’eyobo. Ńamuloloma Petro a tele̱ye̱ ná Yesu “a ta a bwabe̱ o eyobo, a timbisabe̱ longe̱ o mudī.” (1 Petro 3:18) Yesu a timbisabe̱ longe̱ k’eweked’a mudī ya ngińa! (1 Korinto 15:3-6) Nde Bibe̱l e makwala ná a si me̱nde̱ be̱ mo̱me̱ne̱ mō̱.

23, 24. Ba nja be “dibemba disadi” Yesu a kwaledino̱ e, muso̱ngi mabu mwe nde nje e?

23 Oboso ná a mawo̱, Yesu a kwalane̱ bokwedi bao ba jemea ná: “Na mala o boṅsane̱ bińo̱ wuma.” (Yohane 14:2) Nika e mapula nde kwala ná bato bō̱ ba mabupe̱ mo̱ ba me̱nde̱ o pumbwabe̱le̱ o wala ja mwemba na mo̱ o mo̱ń. Bato baninga so̱ e? Yesu a kwali ná ba me̱nde̱ be̱ ngusu, a bele̱ babo̱ ná “dibemba disadi.” (Lukas 12:32) Ńamuloloma Yohane a boli muso̱ngi mabu ma te̱ite̱i ponda e̱nno̱ Yesu “a te̱m o Mudongo ma Sion [mwe o mo̱ń] n’ebwe’a lokoli la bato na mwane̱i na lone̱i mwemba na mo̱ [144 000].”​—Bebīsedi 14:1.

24 Njika ponda ye 144 000 la Kriste̱n e me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱ e? Bibe̱l e malangwea biso̱ ná nika e ta ńangame̱n botea ombusa te̱se̱be̱ la Kristo ka janea o mo̱ń. (1 Korinto 15:23) O ni ponda nde jeno̱ tatan, jita la ye 144 000 pe̱ di mápumbwabe̱le̱ o wala o mo̱ń. Bane̱ babu pe̱ ba dia o wase bena ba mawo̱ o pond’asu, ba me̱nde̱ nde pumbwabe̱le̱ ná pe̱m ombusa kwed’abu. Nde dongo dinde̱ne̱ la bato ba benama di me̱nde̱ nde pumbwabe̱le̱ o mińa mi maye̱ o be̱ longe̱ o Paradisi o nin wase.

25. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di bupe̱ e?

25 Son a ponda, Yehova a me̱nde̱ te̱se̱ bato be̱se̱ wonja na kwedi, kwedi e me̱nde̱ bo̱ o bwindea! (Langa Yesaya 25:8.) Nde nje ba ba male̱ o mo̱ń ba malano̱ bola owo e? Bibe̱l e matele̱ye̱ ná ba me̱nde̱ janea mwemba na Yesu o Janea la mo̱ń. Di me̱nde̱ bata jokwa jombwea di janea o jokwa di bupe̱.

^ par. 9 Bibe̱l e be̱n pe̱ myango mipe̱pe̱ jombwea bepumbwedi ba beso̱mbe̱ na badun, bome na bito, Bonaisrael na be̱n ba bato. We ná o langa mo̱ o kalat’a 1 Kiṅe̱ 17:17-24; 2 Kiṅe̱ 4:32-37; 13:20, 21; Mateo 28:5-7; Lukas 7:11-17; 8:40-56; Bebolo 9:36-42; 20:7-12.