Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA DI LONDE̱ DIBUA

Mo̱, su la wase lā be̱be̱ e?

Mo̱, su la wase lā be̱be̱ e?

1. We̱ni jeno̱ ná jokwa jombwea kie̱le̱ ni maye̱ e?

MO̱, E ta e mapo̱ye̱ wa ná we o jombwa television to̱so̱ senga mibia o radio nde o baise̱ o wame̱ne̱ ná, ‘Mo̱, wase e mala nde we̱ni e?’ Ndutu na njo bena ba piń o wase ba mawana bato bō̱ o dube̱ ná, jā be̱be̱ na su la wase. Mo̱, nika ńe mbale̱ e? Mo̱, mwano ma bia nje e me̱nde̱ po̱ kie̱le̱ ni maye̱ mwe e? E. To̱ná bato ba benama ba titino̱ ná ba langwa oboso ba ponda nje e me̱nde̱ bolane̱, Yehova Loba mo̱ e ná. A malangwea biso̱ o Bibe̱l jombwea kie̱le̱ ni maye̱ ńasu, na ńa wase.​—Yesaya 46:10; Yakobo 4:14.

2, 3. Nje bokwedi ba Yesu ba pulino̱ bia e, ne̱ni pe̱ Yesu alabe̱no̱ babo̱ e?

2 Di malanga te̱ o Bibe̱l jombwea su la wase, nika e si mapula kwala su la Wase ńe wum’asu ya boja, nde su la mambo ma bobe. Yesu okwe̱le̱ bato ná Janea la Loba di me̱nde̱ janea wase ńe̱se̱. (Lukas 4:43) Bokwedi bao ba ta ba pula bia njika ponda Janea la Loba di me̱nde̱no̱ po̱, na babo̱ ba baise̱ Yesu ná: “Njika ponda man mambo ma me̱nde̱no̱ bolane̱, na nje e me̱nde̱ be̱ eyemban a [“byukedi,” NW] bo̱ngo̱ na ya su la wase?” (Mateo 24:3) Yesu a si boli babo̱ buńa na te̱ite̱i, nde a langwedi babo̱ nje e me̱nde̱ bolane̱ oboso ná su la wase di mapo̱. Nje Yesu a kwalino̱ ná e me̱nde̱ bolane̱ e ni bolane̱ tatan.

3 O din jokwa di me̱nde̱ jombwea mambo ma malee̱le̱ ná jā nde o mińa misukan ma su la nin wase. Laboso, jangame̱ne̱ jokwa jombwea bwemba bwan o mo̱ń, nde ná di we̱le̱ so̱ṅtane̱ ońola nje mambo meno̱ bobe bwambi o nin wase.

BWEMBA BWAN O MO̱Ń

4, 5. (a) Nje e bolane̱ o mo̱ń o dibokime̱ne̱ Yesu a te̱se̱be̱no̱ Kiṅe̱ e? (b) Bupisane̱ Bebīsedi 12:12, nje e ta yangame̱ne̱ po̱ye̱ wase ombusa Satan pimbabe̱ oten e?

4 O Jokwa 8 joko ná Yesu a te̱se̱be̱ Kiṅe̱ o mo̱ń o mbu ma 1914. (Daniel 7:13, 14) Kalat’a Bebīsedi e malangwea biso̱ nje e bolane̱: “Bwemba bo ta o mo̱ń; Mikael [nika ńe nde, Yesu] na ange̱l ao ba ta banane̱ ni ngungu a ngando [Satan]; ngungu a ngando pe̱ e ta ńana mwemba na ange̱l ao.” * Satan na midī mao ma bobe ba bukabe̱, ba pimbabe̱ o wase. Dutea te̱ muńe̱nge̱ ange̱l i bono̱! Bato ba mundi ma wase pe̱ so̱ e? Bibe̱l e makwala ná ni ponda e ta nde ńangame̱ne̱ be̱ ńa ndutu ońola mbel’a moto. Ońola nje e? Ońolana Diabolo e oteten a malinga mande̱ne̱, “kana a bino̱ ná a dian nde son a ponda.”​—Bebīsedi 12:7, 9, 12.

5 Diabolo e o we̱le̱ mpungu o wase etum te̱ ngud’ao e madie̱le̱no̱ mo̱. A mońa na malinga ońolana a dian nde “son a ponda” obiana Loba a masumwa mo̱. Jombweye nje Yesu a kwalino̱ ná e me̱nde̱ bolane̱ o mińa misukan.​—Ombwa Maki 23.

MIŃA MISUKAN

6, 7. Nje jeno̱ ná di kwala jombwea bila na njai we̱nge̱ e?

6 Bila. Yesu a kwali ná: “Tumba di me̱nde̱ te̱me̱ te̱nge̱ne̱ tumba, janea pe̱ te̱nge̱ne̱ janea.” (Mateo 24:7) Bato ba si ta ba mábwabe̱ o bila o myango ma mbel’a moto ka nje te̱ ba mabwabe̱no̱ o nin pond’asu. Dibo̱to̱ la bato ba mawase̱ o so̱ṅtane̱ mambo ma mabolane̱ o wase ba boli bolangi ná, botea o mbu ma 1914, bila bo mábwa buka na 100 lodun la bato. Nika ńe ngedi ilalo muso̱ngi ma bato ba bwabe̱ o pambo a ponda ńa 100 mbu, oteten a mimbu ma 1900 na 2000; ka nje te̱ ba bwabe̱no̱ oteten a 1 900 ba mimbu mi se̱le̱. Dutea te̱ ndenge̱ na sese bila bo wanedino̱ lodun la bato!

7 Njai. Yesu a kwali ná: “Njai ninde̱ne̱ e me̱nde̱ be̱.” (Mateo 24:7) To̱ná myōnda ma mada mi masabe̱no̱ jita we̱nge̱ buka o mińa maboso, jita la bato di mataka njai. Ońola nje e? Ońolana ba si be̱n mo̱ni mu dongame̱n o janda da to̱so̱ mińangadu o sa. Buka na ikol’a edun ewo̱ ya bato i si be̱n buka na bebwea betanu ba frank ońola buńa. Bebokedi be mombweye̱ ja la bwam o wase (O.M.S.) be makwala ná lodun la bana lo mawo̱ mbu te̱, bwambwam ońolana ba si mada ńai ni dongame̱n ná ba be̱ne̱ ja la bwam.

8, 9. Nje e malee̱le̱ ná bedinge̱ Yesu a bīse̱no̱ jombwea soa la mińangadu na maboa be kusi belondisedi e?

8 Soa la mińangadu. Yesu a ta a bīse̱ ná: “Soa la mińangadu dinde̱ne̱ di me̱nde̱ be̱.” (Lukas 21:11) Mbu te̱, soa la mińangadu dinde̱ne̱ le ná di ko̱ye̱ bato. Botea o mbu ma 1900, soa la mińangadu di bo buka ná lodun la bato loba. To̱ná dibie̱ la wase̱le̱ la wase di mongwane̱no̱ bato o pomane̱ so̱ soa la mińangadu oboso ná di mako̱ye̱ bato, jita la bato di dia te̱ nde di mawo̱.

9 Diboa. Yesu a ta a bīse̱ ná ‘maboa ma bobe’ ma me̱nde̱ be̱. Ma maboa ma bobe ma me̱nde̱ pomane̱ lańa, ma bwa pe̱ jita. (Lukas 21:11) To̱ná mado̱kita mokono̱ ne̱ni bo̱le̱ jita la maboa, maboa mō̱ ma dia te̱ nde mena ba titino̱ ná ba bo̱le̱. Bolangi bō̱ bo tele̱ye̱ ná, eyo̱so̱s’a njo̱, diboa la ngo̱, na kolera ba mabwa lodun la bato mbu te̱. Seto̱ buka te̱ nika, mado̱kita ma so̱i pe̱ 30 ma maboa ma peńa, mō̱ mabu ma si be̱n bwanga.

NE̱NI BATO BA ME̱NDE̱NO̱ BE̱ O MIŃA MISUKAN

10. Ne̱ni 2 Timoteo 3:1-5 ńeno̱ o kusa belondisedi we̱nge̱ e?

10 O kalat’a 2 Timoteo 3:1-5, Bibe̱l e makwala ná: “O mińa misukan pond’a bobe e me̱nde̱ po̱.” Ńamuloloma Paulo a lango njika bede̱mo bato ba me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o mińa misukan. Mo̱ ná, bato ba me̱nde̱ be̱

  • bato̱nde̱ babo̱ mo̱me̱ne̱

  • bato̱nde̱ mo̱ni

  • bapamwe̱ bayedi

  • ba si dube̱ Loba

  • ba si be̱n ndolo ońola mbia mabu

  • ba si we̱le̱ mańolo ko̱nji

  • njo, ba kwańa pe̱

  • bato̱nde̱ muńe̱nge̱ ma ńolo buka Loba

  • ba be̱n eladingo̱m a ndol’a Loba nde ba mabange̱ sengane̱ mo̱

11. Bupisane̱ Myenge 92:8, nje e me̱nde̱ po̱ye̱ bato ba bobe e?

11 Mo̱ jita la bato di be̱n ben bede̱mo wuma o majano̱ e? Jita di be̱n mo̱ o wase ńe̱se̱. Nde Loba a me̱nde̱ bola lambo jombwea nika son a ponda. A kakane̱ ná: “Babobe ba mapumea te̱ ka bewudu, bamawuse̱ pe̱ ba lo̱mbo̱ ka mbonji, ke̱ ye nde ońola bumbisabe̱ labu [to̱so̱, beńamsedi babu]” o bwindea.​—Myenge 92:8.

MYANGO MA BWAM O MIŃA MISUKAN

12, 13. Nje Yehova okwe̱le̱no̱ biso̱ o ponda mińa misukan e?

12 Bibe̱l e se̱le̱ bīse̱ ná o mińa misukan, wase e me̱nde̱ londa na sese na take. Nde Bibe̱l e to̱pedi pe̱ ońola mambo ma bwam ma me̱nde̱ bolane̱.

“Min myango ma bwam ma janea mi me̱nde̱ langwabe̱ o wase ńe̱se̱.”​—Mateo 24:14

13 So̱ṅtane̱ la Bibe̱l. Muto̱ped’a mudī Daniel a tili jombwea mińa misukan. Mo̱ ná: “So̱ṅtane̱ la [“mbale̱,” NW] di me̱nde̱ to̱ndo̱.” (Daniel 12:4) Loba a me̱nde̱ bola baboledi bao ngudi o be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la se̱ṅse̱ṅ la Bibe̱l buka nged’a boso. Yehova a boli nika tobotobo botea o mbu ma 1914. K’eyembilan, okwe̱le̱ biso̱ mweńa ma dina lao na ma mwano mao ońola wase nikame̱ne̱ pe̱ na mbale̱ jombwea diko̱ti, nje e mapo̱ye̱ biso̱ ombusa kwedi, na bepumbwedi. Joko ná Janea la Loba buka te̱ nde le ná di bo̱le̱ ndut’asu ye̱se̱. Joko pe̱ ne̱ni be̱ bonam, na ne̱ni die̱le̱ longe̱ o mbadi ni do̱lisane̱ Loba. Nde nje baboledi ba Loba ba mabolane̱no̱ nje bokono̱ e? Edinge̱ epe̱pe̱ e mabola biso̱ jalabe̱.​—Ombwa Maki 20 na 24.

14. We̱ni myango ma bwam ma Janea meno̱ o langwabe̱ e, ba nja pe̱ be o langwe̱ mo̱ e?

14 Ebol’a dikalo o wase ńe̱se̱. Ke̱ e o to̱pea jombwea mińa misukan Yesu a kwali ná: “Min myango ma bwam ma janea mi me̱nde̱ langwabe̱ o wase ńe̱se̱.” (Mateo 24:3, 14) Myango ma bwam ma Janea me o langwabe̱ o buka ná 230 ba mindi na o buka ná 700 ba leme̱. E, o wase ńe̱se̱, Mboṅ a Yehova ya “bekombo be̱se̱ na mbia me̱se̱” ye o jongwane̱ bato o so̱ṅtane̱ nje di Janea leno̱, na nje di me̱nde̱no̱ bola ońola mbel’a moto. (Bebīsedi 7:9) Ba mabola nika esibe̱ musawedi. To̱ná ba singabe̱no̱, ba matakisabe̱no̱ pe̱ na jita, to̱ lambo di titi ná leka ebol’a dikalo, ka nje te̱ Yesu a bīse̱no̱.​—Lukas 21:17.

NJE O ME̱NDE̱NO̱ BOLA E?

15. (a) Mo̱, o dube̱ ná jā nde o mińa misukan e, ońola nje e? (b) Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ ba ba masengane̱ Yehova, na ba ba si masengane̱ mo̱ e?

15 Mo̱, o dube̱ ná jā nde o mińa misukan e? Jita la bedinge̱ ba Bibe̱l jombwea mińa misukan be o kusa belondisedi. Son a ponda Yehova a me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba we̱le̱ su o dikalo la myango ma bwam, denge̱ “su” di mapo̱. (Mateo 24:14) Su le nde nje e? Le nde Armagedon, ponda Loba a me̱nde̱no̱ bo̱le̱ bobe bwe̱se̱. Yehova a me̱nde̱ bolane̱ Yesu na ange̱l ao ya ngińa o bumbise̱ to̱ nja nu mabange̱ o sengane̱ mo̱ na Mun’ao. (2 Tesalonika 1:6-9) Ombusa nika, Satan na midī mao ma bobe ba si me̱nde̱ pe̱ wo̱ndo̱ bato. Be̱se̱ ba mapule̱ sengane̱ Loba na jemea pe̱ Janea lao, ba me̱nde̱ je̱ne̱ belondisedi ba kakane̱ te̱ Loba a bolino̱.​—Bebīsedi 20:1-3; 21:3-5.

16. Kana “su” lāno̱ nika be̱be̱, nje wangame̱nno̱ bola e?

16 Nin wase Satan a maneano̱ e me̱nde̱ po̱ o su son a ponda. Ye so̱ mweńa jita ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná, ‘Nje nangame̱nno̱ bola e̱?’ Yehova a mapula ná wokwe Bibe̱l eyeka. Wangame̱n o no̱ngo̱ jokwa lo̱ngo̱ iwiye̱. (Yohane 17:3) Mboṅ a Yehova i be̱n ndongame̱n woki te̱ o jongwane̱ bato o so̱ṅtane̱ Bibe̱l. Keka ná wukeye o yi ndongame̱n ponda ye̱se̱. (Langa Bonahebe̱r 10:24, 25.) Woko te̱ ná wangame̱n o wana mawengisan o longe̱ lo̱ngo̱, o si bwa bo̱ngo̱ o bola nika. Bola lo̱ngo̱ la nika, di mabola ná mulatako mo̱ngo̱ na Yehova mu bate be̱ ngińa.​—Yakobo 4:8.

17. Ońola nje su di me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ jita la bato epańpań e?

17 Ńamuloloma Paulo a boli beteledi ná, beńamsedi ba babobe be me̱nde̱ nde po̱ “ka mwibedi o bulu” o ponda ńena jita la bato di titino̱ jenge̱le̱ mo̱. (1 Tesalonika 5:2) Yesu a se̱le̱ bīse̱ ná, jita la bato di me̱nde̱ banga jemea mambo ma malee̱le̱ ná jā nde o mińa misukan. Mo̱ ná: “Ebanja kana e tano̱ o mińa mi ta oboso ba mpupe ma dibumbe, ba da, ba ńo̱, ba bā, ba bolabe̱ o diba, nate̱na buńa Noa ingedino̱ o elimbi, esibe̱ so̱ṅtane̱ to̱ lambo natē̱ mpupe ma dibumbe mu po̱, mu bo̱le̱ babo̱ be̱se̱ diboma.”​—Mateo 24:37-39.

18. Njika jome̱le̱ Yesu a bolino̱ biso̱ e?

18 Yesu ome̱le̱ ná di s’emea ná di lo̱ndo̱be̱ ná “mudesi na so̱ki na mitaka ma longe̱.” A kwali ná su di me̱nde̱ nde po̱ epańpań, “ka lambi.” A kwali pe̱ ná di “me̱nde̱ po̱ye̱ baje̱ o mundi ma wase be̱se̱.” A bati pe̱ ná: “Ja na pe̱ńe̱pe̱ńe̱ ponda ye̱se̱, lo kane̱ pe̱ [to̱so̱, kane̱ na iwiye̱], ná lo we̱le̱ jonga o man me̱se̱ ma me̱nde̱ po̱ na te̱me̱ oboso ba Mun’a moto.” (Lukas 21:34-36) Ońola nje yeno̱ mweńa jita o sengane̱ jome̱le̱ la Yesu e? Ońolana son a ponda was’a bobe ńa Satan e mala bumbisabe̱. Buka te̱ ba ba do̱lisane̱ Yehova na Yesu nde ba me̱nde̱ jongisabe̱ o su, ba be̱ pe̱ longe̱ o bwindea o was’a peńa.​—Yohane 3:16; 2 Petro 3:13.

^ par. 4 Mikael nika ńe nde dina la Yesu Kristo dipe̱pe̱. O mapula te̱ bata bia mambo mape̱pe̱, son ombwa Maki 22.