Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 9

Mbela exulilo lounyuni oli li popepi?

Mbela exulilo lounyuni oli li popepi?

1. Openi hatu dulu okulihonga shi na sha nonakwiiwa?

MBELA owa tala nale eenghundana ko-TV ile wa pwilikina koradio, ndele to lipula kutya: ‘Hano ounyuni owa yuka peni?’ Omaupyakadi nelongifo leenghono olo li yadi mounyuni ola ningifa ovanhu vamwe va itavele kutya ounyuni ou li pokuxula po. Ndele mbela osho va itavela oshi li ngoo mondjila? Mbela ope na onghedi imwe omo to dulu okushiiva osho tashi ka ningwa monakwiiwa? Heeno. Nonande ovanhu ihava dulu okuxunganeka osho tashi ka ningwa monakwiiwa, Jehova Kalunga oha dulu oku shi ninga. Okwa popya mOmbiibeli kombinga yonakwiiwa yetu nosho yo kutya edu otali ka kala la tya ngahelipi. — Jesaja 46:10; Jakob 4:14.

2, 3. Ovahongwa vaJesus ova li va hala okushiiva shike, na Jesus okwa li e va nyamukula ngahelipi?

2 Ombiibeli oya popya kombinga yexulilo lounyuni, sha hala okutya, okuxulifwa po kwovakolokoshi, ndele edu halo tali ka xulifwa po. Jesus okwa honga ovanhu kutya Ouhamba waKalunga otau uya u pangele kombada yedu. (Lukas 4:43) Ovahongwa vaJesus ova li va hala okushiiva kutya Ouhamba waKalunga otau uya naini, nomolwaasho ve mu pula va ti: “Onaini hano eshi tashi ka ningwa, nedidiliko lokuuya kwoye nolexulilo lefimbo lounyuni olilipi?” (Mateus 24:3) Jesus ka li e va lombwela efiku lokondadalunde, ashike okwe va lombwela kutya oshike tashi ka tetekela exulilo. Oiningwanima oyo Jesus a popya oyo naanaa tai ningwa kunena.

3 Metukulwa eli, ohatu ka kundafana kombinga yomaumbangi oo taa ulike kutya otu li popepi elela nexulilo lounyuni. Opo tu ude ko kutya omolwashike eenghalo da nyonauka kombada yedu, tete otwa pumbwa okushiiva shi na sha noita oyo ya li ya luwa meulu.

OITA OYO YA LUWA MEULU

4, 5. (a) Oshike sha li sha ningwa po meulu diva eshi Jesus a nangekwa po e li Ohamba? (b) Metwokumwe nEhololo 12:12, oshike sha li tashi ka ningwa po ngeenge Satana a umbilwa kombada yedu?

4 Otwe lihonga mEtukulwa 8 kutya Jesus okwa ninga Ohamba meulu mo 1914. (Daniel 7:13, 14) Embo lEhololo ola popya shi na sha naasho sha ningwa po la ti: “Meulu omwa tukuluka olwoodi; Mikael [Jesus] novaengeli vaye va lwifa ongadu [Satana]. Nongadu novaengeli vaye ova lwa yo.” * Satana neendemoni daye ova findwa moita oyo ndele tava umbilwa kombada yedu. Osho kasha li tuu sha hafifa ovaengeli vaKalunga! Ndele mbela ongahelipi shi na sha novanhu kombada yedu? Ombiibeli oya ti kutya osho osha etela ovanhu omaupyakadi. Omolwashike mbela? Omolwaashi Ondiaboli oi na ehandu linene “osheshi i shi shii i nokafimbo kaxupi kongaho.” — Ehololo 12:7, 9, 12.

5 Ondiaboli otai kendabala ngaashi tai dulu opo i tu etele omaupyakadi mahapu. Oya handuka neenghono molwaashi oi shii kutya oi na ko ashike efimbo lixupi opo i hanaunwe po kuKalunga. Paife natu ka kundafaneni kombinga yaasho Jesus a popya kutya otashi ka ningwa momafiku axuuninwa. — Tala omafatululo oitya pexulilo lembo, oshitwa 24.

OMAFIKU AXUUNINWA

6, 7. Oita nondjala oya etifa shike mounyuni kunena?

6 Oita. Jesus okwa ti: ‘Oiwana otai fikamene oiwana, noshilongo otashi fikamene oshilongo.’ (Mateus 24:7) Moita oyo i li ko kunena omwa fila ovanhu vahapu shi dulife monakudiwa. Olopota imwe ya dja kehangano olo hali konakona oiningwanima yomounyuni oya ulika kutya okudja mo 1914, moita omwa dipaelwa ovanhu ve dulife pomamiliyona 100. Omuvalu wovanhu ovo va dipaelwa moita moule womido 100, okudja mo 1900 fiyo 2000, ou dulife lutatu pomuvalu waavo va fila moita omido 1 900 da pita. Diladila ashike koluhodi nouyahame oo ovanhu omamiliyona va li ve udite omolwoita oyo!

7 Ondjala. Jesus okwa ti: “Ondjala tai uya.” (Mateus 24:7) Nonande ohaku longwa oikulya ihapu kunena shi dulife nale, ovanhu vahapu kave na oikulya ya wana. Omolwashike mbela? Omolwaashi kave na oimaliwa yokulanda oikulya ile omapya. Ovanhu ve dulife pebiliyona ohava xupu ashike moshimaliwa shi fike peedola 10 lwaapo daNamibia efiku keshe. Ehangano lOukalinawa mOunyuni ola ti kutya ounona omamiliyona ohava fi omudo keshe molwaashi kave na oikulya ya wana oyo tai va kaleke ve na oukolele.

8, 9. Oshike tashi ulike kutya osho Jesus a xunganeka shi na sha nomakakamo edu nosho yo omikifi oshoshili?

8 Omakakamo edu. Jesus okwa xunganeka a ti: ‘Otapa ka kala keenhele neenhele omakakamo madjuu edu.’ (Lukas 21:11) Omudo keshe ohapa holoka omakakamo edu manene. Okudja mo 1900, ovanhu ve dulife peemiliyona mbali ova fya omolwomakakamo edu. Nonande exumokomesho mounongononi ola kwafela ovanhu va kale hava didilike diva kutya otapa ka holoka omakakamo edu, natango ohaa twaalele eemwenyo dovanhu vahapu.

9 Omikifi. Jesus okwa xunganeka kutya otape ke uya ‘oudu wolutapo.’ Omikifi da nyika oshiponga oda hapupala meendelelo notadi dipaa ovanhu vahapu. (Lukas 21:11) Nonande eendokotola odi na eshiivo lokuhakula omikifi dihapu, ope na natango omikifi odo ihadi dulu okupangwa. Olopota imwe oya ti kutya omudo keshe ovanhu omamiliyona ohava fi komikifi ngaashi o-TB, omalaria nosho yo kokolera. Kakele kwaado da tumbulwa, natango eendokotola oda mona kutya ope na omikifi 30 dipe, nadimwe domudo kadi na epango.

OIKALA YOVANHU MOMAFIKU AXUUNINWA

10. 2 Timoteus 3:1-5 ota wanifwa ngahelipi kunena?

10 Ombiibeli oya popya mu 2 Timoteus 3:1-5 ya ti: ‘Momafiku axuuninwa otape ke uya omafimbo madjuu.’ Omuyapostoli Paulus okwa popya kutya ovanhu vahapu itava ka kala ve na eenghedi diwa momafiku axuuninwa. Okwa ti kutya ovanhu otava ka kala

  • nokulihola vo vene

  • ovanalwisho voimaliwa

  • vehe neduliko kovakulunhu

  • vehe neitavelo

  • vehe nohole yokuhola ovapambele vavo

  • vehe nelidiliko

  • ovakwanyanya novafulalali

  • ve hole owii shi dulife eshi ve hole Kalunga

  • have liningifa va fa tava longele Kalunga ashike ihava dulika kuye

11. Metwokumwe nEpsalme 92:8, oshike tashi ka ningilwa ovadinikalunga?

11 Mbela ovanhu vahapu moshitukulwa sheni ove na oikala ya tya ngaho? Oikala oyo oi li mounyuni aushe. Ashike mafiku Kalunga ota ka katuka onghatu. Okwa udaneka a ti: “Ovadinikalunga eshi tava twiyuka ngaashi omwiidi, novaningi vowii aveshe ngenge tava hape ngaashi omiti, otashi ningwa, vo va yaumuke ko [ile va hanaunwe po] fiyo alushe.” — Epsalme 92:8.

ONGHUNDANA IWA MOMAFIKU AXUUNINWA

12, 13. Jehova okwe tu honga shike momafiku aa axuuninwa?

12 Ombiibeli oya xunganeka kutya momafiku axuuninwa, mounyuni otamu ka kala mu yadi omaupyakadi nokumona oixuna. Ndele oya ti yo kutya otamu ka kala oiningwanima iwa.

“Evangeli eli louhamba otali udifilwa ounyuni aushe.” — Mateus 24:14

13 Eudeko li na sha nOmbiibeli. Omuprofeti Daniel okwa shanga kombinga yomafiku axuuninwa a ti: ‘Eshiivo lashili otali ka hapupala.’ (Daniel 12:4, yelekanifa no-NW.) Kalunga ota yandje ounongo kovapiya vaye va dule okuuda ko Ombiibeli shi dulife nale. Jehova osho a kala ta ningi ngaho, unene tuu okudja mo 1914. Pashihopaenenwa, okwe tu honga kombinga yelalakano laye li na sha nedu, nghee edina laye la fimana, oshili kombinga yekulilo, onghalo omo mu na oonakufya nosho yo kombinga yenyumuko. Otwe lihonga kutya Ouhamba waKalunga oo ashike tau dulu okuxulifa po omaupyakadi etu aeshe. Otwe lihonga yo kutya oshike tashi dulu oku tu etela ehafo nonghee hatu dulu okukala nonghedi yokukalamwenyo oyo tai hafifa Kalunga. Ndele mbela eshiivo olo ovapiya vaKalunga va mona ohave li longifa ngahelipi? Ohatu ka mona enyamukulo mexunganeko limwe. — Tala omafatululo oitya pexulilo lembo, oshitwa 21 nosho yo 25.

14. Oolyelye tava udifa onghundana iwa yOuhamba, notave i udifile peni?

14 Oilonga yokuudifa oyo tai longwa mounyuni aushe. Jesus okwa popya shi na sha nomafiku axuuninwa a ti: “Evangeli eli louhamba otali udifilwa ounyuni aushe.” (Mateus 24:3, 14) Onghundana iwa yOuhamba otai udifilwa moilongo i dulife 230, nomomalaka e dulife 700. Eendombwedi daJehova mounyuni aushe, da dja ‘moiwana nomomaludi aeshe,’ ohadi kwafele ovanhu va ude ko kutya Ouhamba waKalunga oshike nonokutya otau ka ningila shike ovanhu. (Ehololo 7:9) Noshilonga osho ohadi shi longo nopehe na ofuto ya sha. Nonande odi tondike nohadi hepekwa kovanhu vahapu ngaashi Jesus a xunganeka, kape na nande osho tashi dulu okuya moshipala oilonga yado yokuudifa. — Lukas 21:17.

OSHIKE U NA OKUNINGA PO?

15. (a) Owa itavela ngoo kutya otu li momafiku axuuninwa, nomolwashike? (b) Oshike tashi ka ningilwa ovanhu ovo hava dulika naavo ihava dulika kuJehova?

15 Owa itavela ngoo kutya otu li momafiku axuuninwa? Omaxunganeko Ombiibeli mahapu e na sha nomafiku axuuninwa otaa wanifwa. Mafiku Jehova ota ka lombwela ovapiya vaye vaha udife vali, opo nee “exulilo” tali uya. (Mateus 24:14) Exulilo oshike? Exulilo efimbo olo Jehova ta ka xulifa po ovakolokoshi aveshe poita hai ifanwa Harmagedon. Jehova ota ka longifa Jesus nosho yo ovaengeli vaye ovanaenghono opo va hanaune po ovanhu aveshe ovo inava hala okudulika kuYe nosho yo kOmona waye. (2 Ovatessaloniki 1:6-9) Konima yaasho, Satana neendemoni daye itava ka pukifa vali ovanhu. Naaveshe ovo va hala okulonga ehalo laKalunga nokutambula ko Ouhamba waye otava ka mona nghee omaxunganeko aKalunga taa wanifwa. — Ehololo 20:1-3; 21:3-5.

16. Oshike wa pumbwa okuninga po unene tuu eshi exulilo li li popepi?

16 Mafiku ounyuni ou tau pangelwa kuSatana otau xulu po. Onghee osha fimanenena okulipula kutya: ‘Oshike nda pumbwa okuninga po?’ Jehova okwa hala u mone eshiivo lihapu mOmbiibeli. Owa pumbwa okukala ho konakona Ombiibeli nelitulemo. (Johannes 17:3) Eendombwedi daJehova ohadi ongala oshivike keshe opo di kwafele ovanhu va ude ko nawa Ombiibeli. Kendabala okukala ho ongala pamwe nado pandjikilile. (Lesha Ovaheberi 10:24, 25.) Ngeenge owa mono kutya owa pumbwa okuninga omalunduluko, ino ongaonga oku shi ninga. Ngeenge owa ningi ngaho, ekwatafano leni naJehova otali ka kala la kola. — Jakob 4:8.

17. Omolwashike exulilo tali ka kumwifa ovanhu vahapu?

17 Omuyapostoli Paulus okwa popya kutya ehanauno lovakolokoshi otali uya pefimbo opo vahapu inave shi teelela, “ngaashi omulunga moufiku.” (1 Ovatessaloniki 5:2) Jesus okwa xunganeka kutya ovanhu vahapu otave ke lipwililikila oushili oo kutya otu li momafiku axuuninwa. Okwa ti: “Ngaashi sha li pomafiku aNoa, osho tuu taku ka kala pokuuya kwOmona wOmunhu [ile, momafiku axuuninwa]. Osheshi ngaashi ovanhu va li pomafiku enya a tetekela eyelu: kwa li hava li nohava nu, hava hombola nohava hombolifa, fiyo efiku olo Noa a ya mo monguluwato, ndele vo inave shi shiiva, fiyo eyelu le uya nole va hanauna po aveshe; hano [osho] taku ningi yo pokuuya kwOmona wOmunhu.” — Mateus 24:37-39.

18. Jesus okwe tu pa elondwelo lilipi?

18 Jesus okwe tu londwela tuha lolokifwe “koitendele nokokukolwa nokoshisho shoipalwifa.” Okwa ti kutya exulilo otali uya ombadilila, “ngaashi omwiyo.” Okwa ti yo kutya exulilo “otali hange aveshe hava kala kombada yedu alishe.” Okwa weda ko vali a ti: “Pashukeni hano omafiku aeshe nokwiilikana, [mwa mana mo] mu mone eenghono okuya onhapo ei aishe tai ka ningwa, nokukala ofika koshipala shOmona wOmunhu.” (Lukas 21:34-36) Omolwashike sha fimanenena okudulika kelondwelo laJesus? Omolwaashi ounyuni waSatana ou li pokuhanaunwa po mafiku. Ovo va hokiwa kuJehova naJesus ovo ashike tava ka xupa pefimbo lexulilo, ndele tava ka kala nomwenyo fiyo alushe mounyuni mupe. — Johannes 3:16; 2 Petrus 3:13.

^ okat. 4 Mikael edina limwe laJesus Kristus. Opo u mone ouyelele muhapu, tala omafatululo oitya pexulilo lembo, oshitwa 23.