1. Kotar šaj te džana so ka ovel ki idnina?

DALI nekogaš keda dikhljan haberija mislingjan tuke: „So ka ovel akale svetoja?“ Adaleske so isi doborom but lošna bukja, nesave manuša mislinena kaj tano paše o krajo akale svetoskoro. Dali tano adava čače? Isi li način te džana so ka ovel ki idnina? Oja, isi. Iako o manuša našti te vakeren so ka ovel, o Jehova šaj. Ki Biblija ov vakerela amenge so ka ovel amencar hem so ka ovel e Phuvjaja (Isaija 46:10; Jakov 4:14).

2, 3. So mangle e Isuseskere učenikija te džanen, hem sar odgovoringja lenge ov?

² Keda ki Biblija čitinaja bašo krajo e svetoskoro, adava značinela kaj ka avel krajo e lošnipaske, a na e Phuvjake. O Isus sikavela sine e manušen kaj e Devleskoro Carstvo ka vladinel upri celo Phuv (Luka 4:43). Leskere učenikija mangle te džanen keda ka avel e Devleskoro Carstvo, hem adaleske pučle le: „Keda ka oven akala bukja hem kova ka ovel o znako baši tli prisutnost hem bašo krajo akale svetoskoro?“ (Matej 24:3). O Isus na vakergja keda točno ka ovel adava, ama vakergja lenge kola bukja ka oven angleder te avel o krajo. Adava so vakergja o Isus, ovela baš akana.

³ Ko akava poglavje ka kera lafi bašo bukja so sikavena kaj živinaja ko vreme angleder te avel o krajo akale svetoskoro. Prvo, te kera lafi baši jekh vojna so uli ko nebo. Agjaar ka haljova soske isi but lošnipe ki Phuv.

4, 5. a) So ulo ko nebo keda o Isus ulo Cari? b) Sprema Otkrovenie 12:12, so počmingja te kerel o Beng keda sine frdimo ki Phuv?

⁴ Ko oftoto poglavje siklilem kaj ko 1914 berš o Isus ulo Cari ko nebo (Daniel 7:13, 14). O lil Otkrovenie vakerela amenge so ulo: „Uli vojna ko nebo: O Mihael [o Isus] hem leskere angelija margje pe e ažderea [o Satana], hem o ažderi da margja pe zaedno ple angelencar“. * O Satana hem leskere demonija našavgje ki vojna hem sine frdime tele ki Phuv. Zamislin tuke kobor sine bahtale o angelija ko nebo! Ama, so ka ovel e manušencar ki Phuv? I Biblija vakerela kaj ka ovel pharo e manušenge. Soske? Adaleske so o Beng tano but holjamo hem „džanela kaj isi le hari vreme“ (Otkrovenie 12:7, 9, 12).

⁵ O Beng kerela kobor so šaj poviše lošna bukja ki Phuv. Ov tano but holjamo soske isi le „hari vreme“ džikote o Devel na cidela le tari Phuv. Te dikha so vakergja o Isus so ka ovel ko posledna dive. (Dikh i 24 fusnota.)

6, 7. Sar adava so phengja o Isus bašo vojne hem bokhalipe ispolninela pe avdive?

⁶ Vojne. O Isus vakergja: „Ka uštel narodo protiv narodo, hem carstvo protiv carstvo“ (Matej 24:7). Ko amaro vreme ko vojne sine mudarde poviše manuša nego bilo keda angleder. Jekh istražuvanje taro jekh instituti sikavela kaj taro 1914 berš, ko vojne sine mudarde poviše taro 100 milionija manuša. Na primer, samo bašo šel berš, ko periodi  taro 1900 dži ko 2000 berš, ko vojne sine mudarde trin puti poviše manuša, nego so sine mudarde ko periodi taro prvo veko pa sa dži ko 1899 berš. Zamislin tuke o muke hem o dukha so osetingje sa adala manuša adaleske so sine maribe!

⁷ Bokhalipe. O Isus vakergja: „Ka ovel bokhalipe“ (Matej 24:7). Avdive, proizvedinela pe doborom but hrana sar nikogaš angleder. Ama, palem but manuša nane len so te han. Soske? Adaleske so nane len dovolno pare te kinen hajbaske ili nane len phuv kote so šaj te sadinen nešto. Poviše tari jekh milijarda manuša isi len pohari taro jekh evro te nakhen o dive. I Svetsko organizacija bašo sastipe vakerela kaj sekova berš merena milionija čhave, hem poviše lendar merena adaleske so nane len so te han.

8, 9. So sikavela amenge kaj tane čače o lafija e Isuseskere bašo zemjotresija hem bašo nasvalipe?

⁸ Zemjotresija. O Isus vakergja: „Ka oven bare zemjotresija“ (Luka 21:11). Sekova  berš adžikerena pe te oven but bare zemjotresija. Taro 1900 berš, poviše taro duj milionija manuša mule ko zemjotresija. Iako i tehnologija pomožinela angleder te džanel pe kote ka ovel zemjotres, palem but manuša merena.

⁹ Nasvalipe. O Isus angleder vakergja kaj ka oven „zarazna nasvalipa“, kola so sigate širinena pe hem mudarena bute manušen (Luka 21:11). Iako o doktorija siklile sar te sasljaren but nasvalipa, isi panda nasvalipa kolenge so nane iljači. Jekh izveštaj vakerela kaj sekova berš milionija manuša merena tari tuberkoloza, malarija ili kolera. Isto agjaar, o doktorija arakhle panda 30 neve nasvalipa hem bašo nesave taro adala nane iljači.

10. Sar o lafija taro 2. Timotej 3:1-5 ovena čače avdive?

¹⁰ Ko 2. Timotej 3:1-5, i Biblija vakerela: „Ko posledna dive ka ovel but pharo vreme“.  O apostol Pavle vakergja save ka oven but manuša ko posledna dive. Ov vakergja kaj ola ka oven:

• sebična

• ka mangen o pare

• nane te šunen ple roditelen

• nane te oven verna

• nane te mangen ple familija

• nane te kontrolirinen pe

• nasilna hem agresivna

• poviše ka mangen te uživinen nego e Devle

• ka sikaven pe sar asavke kaj darana taro Devel, ama nane te živinen agjaar

11. Sprema Psalm 92:7, so ka ovel e lošna manušencar?

¹¹ Dali isi asavke manuša ko than kote so živinea tu? Asavke manuša isi ko celo sveto. Ama o Devel panda hari ka meninel o bukja. Ov dengja lafi: „Keda o lošna niknonena sar čar hem cvetinena sarine so kerena lošnipa, adava tano te šaj te oven uništime zasekogaš“ (Psalm 92:7).

12, 13. Bašo so sikavgja amen o Jehova ko posledna dive?

¹² I Biblija angleder vakergja kaj ko posledna dive ko sveto ka oven but dukha hem muke. Ama, i Biblija isto agjaar vakerela kaj ka oven šukar bukja.

¹³ Ka haljovel pe i Biblija. O proroko o Daniel bašo posledna dive vakergja: „O čačutno pendžaribe ka bajrol“ (Daniel 12:4). O Devel ka kerel leskoro narodo te haljovel i Biblija pošukar taro bilo keda angleder. O Jehova akava kergja le posebno taro 1914 berš naakari. Na primer, ov sikavgja amen kobor tano važno leskoro anav hem leskiri namera e Phuvjaja, isto agjaar o čačipe baši otkupnina, so ovela amencar keda meraja hem bašo voskresenie. Amen siklilem kaj samo e Devleskoro Carstvo ka rešinel sa o problemija. Isto agjaar, siklilem sar te ova bahtale hem sar te živina agjaar sar so mangela o Devel. So kerena e Devleskere sluge adalea so siklile? Jekh javer proroštvo dela amen o odgovor. (Dikh i 21 fusnota hem i 25 fusnota.)

14. Kobor propovedinela pe o šukar haberi bašo Carstvo, hem koj propovedinela le?

¹⁴ Ka propovedinel pe ko celo sveto. Keda o Isus kergja lafi bašo posledna dive, ov vakergja: „Akava šukar haberi bašo Carstvo ka propovedinel pe ko celo sveto“ (Matej 24:3, 14). O šukar haberi bašo Carstvo tano propovedimo ko poviše taro 230 phuvja hem ko poviše taro 700 čhibja. Oja, ki celo Phuv, e Jehovaskere svedokija taro „sa o nacie hem plemija“ pomožinena e manušenge te haljoven soj tano e Devleskoro Carstvo hem so ka kerel ov sa e manušenge (Otkrovenie 7:9). Ola adava  kerena le bizo pare. Iako but džene mrzinena len hem kerena lenge lošnipa, nikoj našti te čhinavel len te propovedinen, baš sar so vakergja o Isus (Luka 21:17).

15. a) Dali verujnea kaj živinaja ko posledna dive hem soske? b) So ka ovel adalencar so šunena e Jehova, a so okolencar so na šunena le?

¹⁵ Dali verujnea kaj živinaja ko posledna dive? But proroštvija tari Biblija bašo posledna dive ovena čače. Panda hari, o Jehova ka odlučinel poviše te na propovedinel pe o šukar haberi, hem tegani ka avel „o krajo“ (Matej 24:14). Soj tano o krajo? Adava tano o Armagedon, keda o Devel ka cidel sa o lošnipe. O Jehova preku o Isus hem leskere silna angelija ka uništinel sarinen so na mangena te šunen le hem leskere čhave (2. Solunjanite 1:6-9). Palo adava, o Satana hem leskere demonija nane te hovaven e manušen. Sa adala so mangena te šunen e Devle hem mangena leskoro Carstvo te vladinel, ka dikhen kaj sa so vakergja o Devel ka ovel čače (Otkrovenie 20:1-3; 21:3-5).

16. Adaleske so o krajo tano paše, so valjani te kera?

¹⁶ Akava sveto so vodinela le o Beng ka ovel uništimo. Adaleske but tano važno te puča amen: „So valjani te kerav?“ O Jehova mangela te sikljove kobor so šaj poviše tari Biblija. Adaleske, ko proučibe e Biblijakoro valjani te dikhe sar nešto but važno (Jovan 17:3). E Jehovaskere svedokija isi len sostanokija sekova kurko te šaj te pomožinen e manušenge te haljoven i Biblija. Trudin tu redovno te dža ko akala sostanokija. (Čitin Evreite 10:24, 25.) Ako dikhea kaj valjani te kere promene ko tlo  životo, tegani ma dara te kere adava. Keda kerea promene ovea popaše e Jehovaja (Jakov 4:8).

17. Soske but manuša ka oven iznenadime keda ka avel o krajo?

¹⁷ O apostol Pavle vakergja kaj o uništibe e lošna manušengoro ka avel „sar čor so avela ki rat“, keda o manuša na adžikerena le (1. Solunjanite 5:2). O Isus angleder vakergja kaj but džene nane te verujnen kaj živinaja ko posledna dive. Ov vakergja: „Sar so sine ko dive e Noeskere, asavki ka ovel i prisutnost e manušikane Čhaveskiri [ili, o posledna dive]. Soske, sar so kerena sine ko adala dive angleder o potop, hana hem piena sine, o murša hem o džuvlja prandinena pe sine, sa dži ko dive keda o Noe khuvgja ki arka, hem na pazinena sine ko bukja so ovena sa džikote na alo o potop hem ingargja sarinen, asavki ka ovel i prisutnost e manušikane Čhaveskiri“ (Matej 24:37-39).

18. Sar so vakergja o Isus, ko so valjani te pazina?

¹⁸ O Isus phengja amenge kaj valjani te pazina te na len amaro vnimanie o preterano hajbe, pijbe hem o sekiracie so isi amen ko životo. Ov vakergja kaj o krajo ka avel iznenadeno, „sar jekh stapica so astarela e životnen“. Ov isto agjaar phengja kaj o krajo „ka avel upri sarinende so živinena ki celo phuv“. Tegani, ko krajo vakergja: „Adaleske, ačhoven džangavde, celo vreme molinen tumen taro vilo, te šaj te našen taro sa akala bukja so valjani te oven hem te tergjoven anglo manušikano Čhavo“ (Luka 21:34-36). Soske tano važno te šuna e Isuseskere lafija? Adaleske so panda hari e Satanaskoro lošno sveto ka ovel uništimo. Samo o manuša soj tane pravedna anglo Jehova hem o Isus nane te oven uništime, ola ka živinen ko nevo sveto zasekogaš (Jovan 3:16; 2. Petrovo 3:13).