Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA DI LONDE̱ DOM

Mbale̱ jombwea ange̱l na midī ma bobe

Mbale̱ jombwea ange̱l na midī ma bobe

1. Ońola nje jokwa jombwea ange̱l e?

YEHOVA a mapula ná di bie mbia mao. Ange̱l ye nde belongi ba mbia ma Loba. Bibe̱l e mabele̱ babo̱ ná “bana ba Loba.” (Hiob 38:7) Nje ange̱l i mabolano̱ e? Ne̱ni yongwane̱no̱ bato o mińa ma kwaṅ e? Ye pe̱ ná yongwane̱ biso̱ we̱nge̱ e?​—Ombwa Maki 8.

2. We̱ni ange̱l i wuno̱ e? Ange̱l ininga i wekabe̱ e?

2 E mapula ná di bie we̱ni ange̱l i wuno̱. Kalat’a Kolose 1:16 e malangwea biso̱ ná, ombusa Yehova weka Yesu nde mane̱ “mambo me̱se̱ me o mo̱ń na me o wase ma wekabe̱no̱.” Ange̱l pe̱ ye o mu muso̱ngi. Ininga yabu i wekabe̱ e? Bibe̱l e makwala ná bebwea ba lodun ba ange̱l be wekabe̱.​—Myenge 103:20; Bebīsedi 5:11.

3. Nje kalat’a Hiob 38:4-7 e malangweano̱ biso̱ jombwea ange̱l e?

3 Bibe̱l e mokwe̱le̱ pe̱ biso̱ ná, Yehova a se̱le̱ nde weka ange̱l obiana a maweka wase. Ne̱ni i sengino̱ o mulema ponda ye̱nno̱ wase e? Kalat’a Hiob e malangwea biso̱ ná i sombise̱. I ta nde mbia mwe mulatako, i ta pe̱ i bolea Yehova mwemba.​—Hiob 38:4-7.

ANGE̱L I MONGWANE̱ BABOLEDI BA LOBA

4. Ne̱ni di bino̱ ná ange̱l i be̱n ponda ońola bato e?

4 Ange̱l yindi o lee̱le̱ ná i be̱n ponda ońola bato, na ná i soke̱ pe̱ miso̱ mabu o mwano ma Yehova jombwea wase na mbel’a moto. (Minia 8:30, 31; 1 Petro 1:11, 12) Ye̱ke̱i te̱ i bo ndutu jita ponda Adam na Eva ba pamono̱ Loba. Yangame̱n pe̱ bwa ndutu jita we̱nge̱, o je̱ne̱ ná jita la bato di si masengane̱ Yehova. Nde ange̱l ye muńe̱nge̱ ke̱ moto ate̱le̱, a timba na Loba. (Lukas 15:10) Ange̱l i be̱n ponda jita ońola ba ba maboleye̱ Loba. Yehova a mabolane̱ ange̱l o jongwane̱ na o tata baboledi bao o wase. (Bonahebe̱r 1:7, 14) Jombweye byembilan bō̱ ba nika.

“Loba lam a lom ange̱l ao, a dibi midumbu ma ngila.”​—Daniel 6:22

5. Ne̱ni ange̱l yongwane̱no̱ baboledi ba Loba o mińa ma kwaṅ e?

5 Yehova a ta a loma ange̱l iba o jongwane̱ Lot na mbia mao, ná ba sambe bumbisabe̱ la mindi ma Sodom na Gomora. (Bebotedi 19:15, 16) Bebwea ba mbu jita ombusa ponda, muto̱ped’a mudī Daniel a ta a pimbabe̱ o ekukud’a ngila, nde i s’e̱nse̱ mo̱ sese ońolana ‘Loba a lom ange̱l ao, a diba midumbu ma ngila.’ (Daniel 6:22) Ponda ńamuloloma Petro a tano̱ o beboa, Yehova a lom ange̱l o jo̱so̱mo̱ oten. (Bebolo 12:6-11) Ange̱l yongwane̱ pe̱ Yesu ponda a tano̱ o wase. K’eyembilan, ombusa dubise̱ lao, “ange̱l i ta i bolea mo̱.” (Marko 1:13) Oboso ná Yesu a mabwabe̱, ange̱l e ta “ńembe̱ mo̱.”​—Lukas 22:43.

6. (a) Ne̱ni di bino̱ ná ange̱l i mongwane̱ baboledi ba Loba we̱nge̱ e? (b) Njika myuedi di malano̱ jalabe̱ tatan e?

6 Ange̱l i si mabusea pe̱ bato we̱nge̱. Nde Loba a dia te̱ nde a mabolane̱ ange̱l o jongwane̱ baboledi bao. Bibe̱l e makwala ná: “Ange̱l a Yehova e mayo̱mbo̱ dinge̱le̱ ba ba mabwe̱ mo̱ bo̱ngo̱, e masunga babo̱.” (Myenge 34:8) Ońola nje di be̱nno̱ ńo̱ng’a betatedi e? Ońolana di be̱n basingedi ba ngińa ba mapule̱ je̱nse̱ biso̱ sese. Ba nja beno̱ e? We̱ni ba mawano̱ e? Ne̱ni ba makekano̱ o je̱nse̱ biso̱ sese e? Ná jalabe̱ min myuedi, jombweye nje e bolane̱ dibokime̱ne̱ ombusa wekabe̱ la Adam na Eva.

BASINGEDI BASU DI SI ME̱NE̱NO̱

7. Nje bato ba bolino̱ ońolana Satan a malemse̱ babo̱ e?

7 Joko o Jokwa 3 ná, ange̱l po̱ e pamo Loba, e pula be̱ mwaned’a bane̱. Bibe̱l e mabele̱ mo̱ ná Satan Diabolo. (Bebīsedi 12:9) Satan a puli pe̱ ná bane̱ pe̱ ba pamwe Loba. A tongwe̱le̱ o lemse̱ Eva, botea ni ponda pe̱ a lemse̱ jita la bato. Nde, bato bō̱ kana Abel, Heno̱k, na Noa ba tingame̱ na Yehova.​—Bonahebe̱r 11:4, 5, 7.

8. (a) Ne̱ni ange̱l iwo̱ i timbino̱ midī ma bobe e? (b) Nje midī ma bobe mi bolino̱ ná mi sunge longe̱ labu o Mpupe e?

8 O mińa ma Noa, ange̱l iwo̱ i pamo Loba, i dia boja babu o mo̱ń, i po̱ ka bato ba benama o ja o wase. Ońola nje e? Bibe̱l e malangwea biso̱ ná, i ta i pula ba bito. (Langa Bebotedi 6:2.) Nde e si ta e te̱nge̱ne̱ ná ange̱l i bole nika. (Yuda 6) Jita la bato ba benama o ni ponda ba timbi be̱ne̱ bedangwedi ba mpenga, ba be̱ pe̱ njo, mulemlem ka yi ange̱l a pamo. Na Yehova a no̱ngo̱ bedomsedi o ńamse̱ bato ba bobe na mpupe ma dibumbe o wase. Nde a sungi baboledi bao ba jemea. (Bebotedi 7:17, 23) Ná i sunge longe̱ labu, yi ange̱l a pamo i timbi o mo̱ń. Bibe̱l e mabele̱ yi ange̱l a pamo ná midī ma bobe. I po̱si o lata ngoto po̱ na Satan o pamo ao, na Diabolo a timba be̱ mwaned’abu.​—Mateo 9:34.

9. (a) Nje e po̱ye̱ midī ma bobe ponda mi timbino̱ o mo̱ń e? (b) Nje di malano̱ jokwa jombwea babo̱ e?

9 Kana ba tano̱ ba pamo, Yehova a si kasi pe̱ midī ma bobe o mbia mao. (2 Petro 2:4) Midī ma bobe mi titi pe̱ ná mi no̱ngo̱ mańolo ma bato, nde mi dia te̱ nde mi “malo̱ndo̱ wase ńe̱se̱.” (Bebīsedi 12:9; 1 Yohane 5:19) Jokwe so̱ te̱ ne̱ni mi matongwe̱le̱no̱ o lemse̱, to̱so̱ lo̱ndo̱, jita la bato.​—Langa 2 Korinto 2:11.

NE̱NI MIDĪ MA BOBE MI MALEMSE̱NO̱ BATO

10. Ne̱ni midī ma bobe mi malemse̱no̱ bato e?

10 Midī ma bobe mi malemse̱ bato o mbadi jita. Bato ba malata nde na midī ma bobe tongwea na be̱ne̱ mulatako ma babo̱me̱ne̱ na babo̱, to̱so̱ tongwea na moto nupe̱pe̱, ka mot’a bwanga to̱so̱ mot’a ngambi. Mulatako na midī ma bobe mu mabelabe̱ ná jowe̱ la midī ma bobe, to̱so̱ bolane̱ la myanga. Nde Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di pande etum na to̱ njika lambo di be̱n mulatako na midī ma bobe. (Galatia 5:19-21) Ońola nje e? Mulemlem ka nje te̱ mot’a jango a mabolane̱no̱ lambi o damea ńam’eyidi, nika pe̱ nde midī ma bobe mi mabolane̱no̱ milemsan o damea bato, na we̱le̱ babo̱ owas’a bediedi babu.​—Ombwa Maki 25.

11. Nje ye ngambi e, ońola nje pe̱ jangame̱nno̱ samba mo̱ e?

11 Mō̱ ma mi milemsan mwe nde ngambi. Nika ńe nde bolane̱ la ngiń’a midī ma bobe o keka wasa bia nje e mapo̱ kie̱le̱ ni maye̱, to̱so̱ nje e si bian. Moto e ná a keka bola nika tongwea na langa la ngengeti, be̱ mulondedi, bolane̱ la mbambá, je̱ne̱ l’ekoṅ, to̱so̱ langa la mitila ma tanga la dia la moto. Jita la bato di mo̱nge̱le̱ ná ben beboledi be titi ná be̱nse̱ moto sese, nde nika e titi mbale̱. Be nde eso̱njisan ende̱ne̱. K’eyembilan, Bibe̱l e malee̱le̱ ná midī ma bobe na bato ba miso̱ mane̱i be mulatako. O kalat’a Bebolo 16:16-18 di malanga jombwea “mudī m’edinge̱” mwena mu ta be̱ mongwane̱ ngo̱nded’a muto po̱ ońola “to̱po̱ la bedinge̱.” Ponda ńamuloloma Paulo a busise̱no̱ mu mudī ma bobe na mo̱, na ni ngo̱ndedi e bo̱lo̱ne̱ ngud’a langwa nje e mapo̱ kie̱le̱.

12. (a) Ońola nje yeno̱ bobe o keka kwalisane̱ bawedi e? (b) Ońola nje baboledi ba Loba ba si mano̱ngo̱no̱ dongo o beboledi be be̱n mulatako na midī ma bobe e?

12 Midī ma bobe mi mabolane̱ milemsan mipe̱pe̱ o damea bato. Mi makeka o bola biso̱ ná di dube̱ ná, je ná di kwalisane̱ bawedi, na ná bawedi be longe̱ wuma ipe̱pe̱, be ná ba kwalisane̱ biso̱ to̱so̱ bolane̱ biso̱ bobe. K’eyembilan, moto nu bo̱lo̱ne̱ diko̱m to̱so̱ elong’a mbia e ná ala je̱ne̱ moto, ka mot’a ngambi, nu makwale̱ ná e ná a kwalisane̱ nuwedi. Mot’a ngambi e ná a langwea nu moto lambo eno̱ ná a to̱ndo̱ senga jombwea diko̱m lao to̱so̱ elong’ao a mbia e wedi, e pe̱ na mo̱me̱ne̱ embilane̱ doi la nuwedi. (1 Samuel 28:3-19) Jita la beboledi ba kwedi pe̱ be se̱medi nde o dube̱ di makwale̱ ná, bawedi be longe̱ wuma ipe̱pe̱. Be beboledi be be̱n oten, ne̱nge̱le̱ la kwedi, mabua, jo̱nge̱le̱ la bawedi, bola la bawedi mabea, beboledi ba mukusa, na bepe̱pe̱. Be beboledi be̱se̱ be be̱n mulatako na midī ma bobe. Kriste̱n i yo̱ki sabe̱, i loabe̱, i to̱bo̱be̱ pe̱ na mbia mabu to̱so̱ na bato ba mundi mabu ońolana i mabanga no̱ngo̱ dongo o ben beboledi. Nde Kriste̱n i bi ná bawedi ba titi longe̱ wuma ipe̱pe̱. Di titi ná di kwalisane̱ babo̱, ba titi pe̱ to̱ ná be̱nse̱ biso̱ sese. (Myenge 115:17) No̱ngo̱ jangame̱ye̱. O si keka kwalisane̱ bawedi to̱so̱ midī ma bobe tom, o si no̱ngo̱ pe̱ to̱ dongo o beboledi ba midī ma bobe.​—Langa Ndimbisedi 18:10, 11; Yesaya 8:19.

13. Nje jita la bato lena kwaṅ di ta di bwa midī ma bobe bo̱ngo̱ di we̱lino̱ o bola e?

13 Midī ma bobe mi si malemse̱ bato buka te̱, mi mabwese̱ pe̱ babo̱ bo̱ngo̱. O nin we̱nge̱, Satan na midī mao ma bobe ba bi ná ba dian nde buka te̱ “son a ponda” obiana Loba a masumwa babo̱ o wase, ońola nika nde beno̱ njo, ba kwańno̱ pe̱ buka o bebotedi. (Bebīsedi 12:12, 17) Nde, lokoli la bato lena kwaṅ, lo ta lo bwa midī ma bobe bo̱ngo̱, lo si mabwa pe̱ babo̱ bo̱ngo̱ tatan. Ne̱ni bo̱ngo̱ ba midī ma bobe bwasumwe̱no̱ na babo̱ e?

TE̱NGE̱NE̱ O TE̱SE̱ PE̱ WAME̱NE̱ WONJA NA MIDĪ MA BOBE

14. Ka Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso, ne̱ni jeno̱ ná di te̱se̱ biso̱me̱ne̱ wonja na midī ma bobe e?

14 Bibe̱l e malangwea biso̱ ne̱ni te̱nge̱ne̱ midī ma bobe, na ne̱ni pe̱ te̱se̱ biso̱me̱ne̱ wonja na babo̱. K’eyembilan, bato bō̱ o mundi ma Efeso ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ kwalisane̱ midī ma bobe obiana ba mokwa mbale̱. Ne̱ni ba te̱se̱no̱ babo̱me̱ne̱ wonja e? Bibe̱l e makwala ná: “Jita bena ba ta ba bola misomba ma mambo ba ta ba wana kalat’abu, ba dise̱ mo̱ oboso ba be̱se̱.” (Bebolo 19:19) Ońolana ba ta ba pula be̱ Kriste̱n, ba dise̱ kalat’abu ya ngaṅ ye̱se̱. Mulemlem pe̱ nde yangame̱nno̱ bolane̱ we̱nge̱. To̱ nja nu mapule̱ boleye̱ Yehova, a s’angame̱n jalea bema bena be be̱n mulatako na midī ma bobe. Nika ńe nde: Kalati, langa la ngengeti, sinima, musiki, maloko, na mome̱ne̱ maduta ma malee̱le̱ ngaṅ, midī ma bobe, to̱so̱ ngińa ni mawe̱ na midī ma bobe ka lambo di si me̱nse̱ moto sese, to̱so̱ di mabwesane̱ muńe̱nge̱. Nika e mombwea pe̱ bema bato ba mabo̱to̱no̱ o tata babo̱me̱ne̱ na lambo la bobe.​—1 Korinto 10:21.

15. Nje epe̱pe̱ jangame̱nno̱ bola o te̱nge̱ne̱ Satan na midī ma bobe e?

15 Jita la mimbu ombusa ba ba Efeso dise̱ kalat’abu ya ngaṅ wea, ńamuloloma Paulo a tili ná ba ta bangame̱n benga “janane̱” na te̱nge̱ne̱ “midī ma bobe.” (Efeso 6:12) E, to̱ná ba tano̱ ba mádise̱ kalat’abu, midī ma bobe mi ta te̱nge̱ nde mi keka je̱nse̱ babo̱ sese. Nje epe̱pe̱ so̱ ba tano̱ bangame̱n bola e? Paulo a langwedi babo̱ ná: “No̱ngo̱ ngub’a dube̱ ńena lo mawe̱le̱no̱ dimsane̱ [to̱so̱, jeka] nke̱ti ma wea ma ńabobe.” (Efeso 6:16) Ka nje te̱ nguba e matatano̱ mot’a bwemba o bila, nika pe̱ nde dube̱ lasu di matatano̱ biso̱. Di be̱n te̱ mbaki ni bam ná Yehova e ná a tata biso̱, je ná di we̱le̱ te̱nge̱ne̱ Satan na midī ma bobe.​—Mateo 17:20.

16. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná dube̱ di be̱ne̱nno̱ Yehova di bate be̱ ngińa e?

16 Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná dube̱ di be̱ne̱nno̱ Yehova di bate be̱ ngińa e? Jangame̱n o langa Bibe̱l buńa te̱, na jokwa pe̱ lakisane̱ mo̱ ná a me̱nde̱ tata biso̱. Di be̱ne̱ne̱ te̱ Yehova lakisane̱ di bam, Satan na midī ma bobe ba titi ná ba we̱le̱ je̱nse̱ biso̱ sese.​—1 Yohane 5:5.

17. Nje epe̱pe̱ e me̱nde̱ tate̱ biso̱ na midī ma bobe e?

17 Nje epe̱pe̱ Kriste̱n a Efeso i tano̱ yangame̱n bola e? Ba ta nde ba ja o mundi mu ta mu londa na jowe̱ la midī ma bobe. Paulo a langwedi so̱ babo̱ ná: “Wana beso̱so̱medi ponda ye̱se̱.” (Efeso 6:18) E ta e pula ná ba baise̱ Yehova ná a tate babo̱ o ponda ye̱se̱. Biso̱ pe̱ so̱ e? Biso̱ pe̱ je nde o wase ni londi na jowe̱ la midī ma bobe. Ońola nika, biso̱ pe̱ jangame̱n o baise̱ Yehova ná a tate biso̱, jangame̱n pe̱ bolane̱ dina lao ke̱ di makane̱. (Langa Minia 18:10.) Yehova a me̱nde̱ jalabe̱ mika masu yete̱na di bengi baise̱ mo̱ ná a sunge biso̱ o mā ma Satan.​—Myenge 145:19; Mateo 6:13.

18, 19. (a) Ne̱ni jeno̱ ná di buka o bwemba basu te̱nge̱ne̱ Satan na midī ma bobe e? (b) Njika myuedi di malano̱ jalabe̱ o jokwa di bupe̱ e?

18 Je ná di te̱nge̱ne̱ Satan na midī ma bobe yete̱na di sumo o longe̱ lasu mambo me̱se̱ me mulatako na jowe̱ la midī ma bobe, di lakisane̱ pe̱ Yehova ná a me̱nde̱ tata biso̱. Di s’angame̱n bwa babo̱ bo̱ngo̱. (Langa Yakobo 4:7, 8.) Ngiń’a midī ma bobe e salo jita kobisane̱ ńa Yehova. A ko̱kise̱ babo̱ o mińa ma Noa, o mińa mi maye̱ pe̱ a me̱nde̱ bumbise̱ babo̱. (Yuda 6) O si dimbea ná di titi muso̱lo̱ki o y’ewe̱nji. Yehova a mabolane̱ ange̱l ao o tata biso̱. (2 Kiṅe̱ 6:15-17) Je ná di be̱ mbaki ná, na jongwane̱ la Yehova, je ná di buka o bwemba basu te̱nge̱ne̱ Satan na midī ma bobe.​—1 Petro 5:6, 7; 2 Petro 2:9.

19 Ye so̱ te̱ ná Satan na midī ma bobe ba mawanea bato ninka jita la take, ońola nje nate̱na tatan Loba a si bedino̱ bumbise̱ babo̱ e? Min myuedi mi me̱nde̱ kusa jalabe̱ o jokwa di bupe̱.