Predžan pro člankos

Predžan pro obsahos

KAPITOLA DEŠ

Čačipen pal o aňjela

Čačipen pal o aňjela

1) Soske pes sikavas pal o aňjela?

O JEHOVAS kamel, kaj te prindžaras leskera fameľija. The o aňjela hin andre late. E Biblija len vičinel „čhave le Devleskere“. (Jób 38:7) So keren o aňjela? Sar pomožinenas le manušenge andre phurikaňi doba? Šaj amenge pomožinen akana? (Dikh e poznamka 8.)

2) Kanastar dživen o aňjela? Keci aňjela sas stvorimen?

2 Kanastar dživen o aňjela? Kolosanom 1:16 pisinel, hoj sar o Jehovas stvorinďa le Ježiš, sas „savore aver veci tvorimen andro ňebos the pre phuv“. Stvorimen sas the o aňjela. Keci hine? Hin stovki milijoni aňjela. (Žalm 103:20; Zjavenie 5:11)

3) So o Jób 38:4–7 phenel pal o aňjela?

3 E Biblija sikavel, hoj o Jehovas stvorinďa le aňjelen sigeder, sar sas stvorimen e phuv. Sar le aňjelenge sas, sar dikhle e phuv? E kňižka Jób phenel, hoj len sas baro radišagos alestar. On sas bari fameľija, so služinenas le Jehovaske jekhetane. (Jób 38:4–7)

POMOŽINEN LE DEVLESKERE ĽUDOSKE

4) Sar džanas, hoj le aňjelenge zaležinel pro manuša?

4 Le aňjelenge zaležinel pro manuša. Kamen te džanel, so o Jehovas kerela lenca the la phuvaha. (Príslovia 8:30, 31; 1. Petra 1:11, 12) O aňjela sas igen smutna, sar pes o Adam la Evaha vzburinde. Andre amari doba hin lenge mek buter phares, hoj but manuša adaďives na šunen le Jehovas. Ale sar varesave manuša bajinen peskere bini (hrjechi) a visaren pes pale ko Del, o aňjela radisaľon. (Lukáš 15:10) Igen lenge džal pal le Devleskere služobňika. O Jehovas použinel le aňjelen, kaj leskere služobňikenge pre phuv te pomožinen a te chraňinen len. (Hebrejom 1:7, 14) Akana peske phenaha varesave prikladi.

„Miro Del bičhaďa peskere aňjelos a ov zaphandľa o tlami le levenge“. (Daniel 6:22)

5) Sar o aňjela pomožinenas le Devleskere služobňikenge andre phurikaňi doba?

5 Kaj o Lot leskera fameľijaha te na en zňičimen le forenca Sodoma the Gomora, bičhaďa o Del ke lende 2 aňjelen. (1. Mojžišova 19:15, 16) Stovki berša paľis o prorokos o Daňijel sas čhido andre jama, kaj sas o levi. Ňič pes leske na ačhiľa. O Del „bičhaďa peskere aňjelos a ov zaphandľa o tlami le levenge“. (Daniel 6:22) Sar sas o apoštol Peter andre bertena (harešta), o Jehovas bičhaďa le aňjelos, kaj les te oslobodzinel. (Skutky 12:6–11) O aňjela tiš pomožinenas le Ježišoske. Sar pes diňa o Ježiš te bolel (pokrsťinel), „o aňjela leske služinenas“. (Marek 1:13) Sigeder, sar murdarde le Ježiš, o aňjela les „dine zor“. (Lukáš 22:43)

6) (a) Sar džanas, hoj o aňjela pomožinen le Devleskere manušenge adaďives? (b) Pre save otazki peske odphenaha?

6 Adaďives pes o aňjela imar na sikaven le manušenge. Ale o Del len furt použinel, kaj te pomožinen leskere ľudoske. „Le Jehovaskere aňjela hine paš savore manuša, so [le Devlestar] daran a ov [ale manušen] zachraňinel.“ (Žalm 34:7) Soske amenge kampel ochrana? O zorale ňeprjaťeľa amenge kamen te ubližinel. Ko hine? Khatar hine? Sar amenge kamen te ubližinel? Pre ala otazki peske odphenaha, te pes dodžanaha, so pes ačhiľa sigeder, sar sas stvorimen o manuša.

ŇEPRJAŤEĽA, SAVEN NAŠŤI DIKHAS

7) So o manuša kerde, sar len o Satan oklaminďa?

7 Andre 3 kapitola pes dodžanľam, hoj jekh aňjelos pes vzburinďa a kamelas te vladňinel avrenge. Sas ada o Satan Beng. (Zjavenie 12:9) Kamelas, kaj the aver pes te visaren le Devlestar. O Satan oklaminďa la Eva. Akorestar igen but manuša keren, so kamel o Satan. Ale na savore. O Abel, Enoch, Noach the aver manuša ačhile verna le Jehovaske. (Hebrejom 11:4, 5, 7)

8) (a) Sar varesave aňjelendar ačhile demoni? So kerde o demoni, kaj te predživen e potopa?

8 Sar dživelas o Noach, varesave aňjela pes vzburinde, omukhle o ňebos a avle pre phuv te dživel sar manuša. Soske? Kamenas le romňijen. (Pregen 1. Mojžišova 6:2.) Ada, so kerde, sas igen nalačho. (Júda 6) Buter manuša ačhile akor maribnaskere the ňičomňika, avka sar ola nalačhe aňjela. O Del zňičinďa savore nalačhe manušen andre potopa. Zachraňinďa ča olen, so leske verňe služinenas. (1. Mojžišova 7:17, 23) Kaj te na tašľon a te na meren, o nalačhe aňjela gele pale andro ňebos. E Biblija vičinel ale nalačhe aňjelen demoni. Gele pal o Satan. Visarde pes le Devlestar. O Beng (Ďablos) ačhiľa lengero vladcas. (Matúš 9:34)

9) (a) So pes ačhiľa le demonenca, sar gele pale andro ňebos? (b) Pal soste pes akana dodžanaha?

9 O Jehovas na domukhľa, kaj ala nalačhe demoni te aven pale andre leskeri fameľija. (2. Petra 2:4) Imar našťi pale dživen sar manuša pre phuv, ale furt „pal caľi phuv scirden tele pro nalačho drom savore manušen“. (Zjavenie 12:9; 1. Jána 5:19) Sar šaj oklaminen ajci but manušen? (Pregen 2. Korinťanom 2:11.)

SCIRDEN PRO NALAČHO DROM

10) Sar o demoni klaminen le manušen?

10 O demoni keren nalačhipen všelijakones. O demoni džan ko manuša, te len vičinen avri, abo te o manuša phiren pal o bosorakos, veštcos, abo pal e vražkiňa, saven demoni den zor. Ma ker ňič, so suvisinel le demonenca! Ada hin demonizmus, abo špiritizmus. E Biblija prikazinel, kaj pes te odcirdas savorestar, so hin spojimen lenca. (Galaťanom 5:19–21) Soske? Avka, sar poľovňikos použinel pasca, kaj te chudel zvjera, avka the o demoni kamen, kaj le manušen te chuden andre pasca a te ovladňinen len. (Dikh e poznamka 26.)

11) So ada hin, te vareko vešťinel? Soske ada našťi keras?

11 O demoni napriklad ovladňinen olen, so vešťinen. O veštci paťan, hoj len hin zor te dikhel buducnosť, abo oda, so aver manuša na džanen. Paťan, hoj adi zor hin Devlestar. Sar vešťinen? Dikhen pro čercheňa (hvjezdi) a roden znameňa. Genen andal o karti. Použinen skleňeno guľa. Čhiven avri andal o vast. But manuša phenen, hoj ala veci lenge našťi ubližinen. Ale ada nane čačipen. Ala veci hine igen nalačhe. E Biblija sikavel, hoj o demoni the veštci peha ľikeren. Andre Skutky 16:16–18 genas, hoj o demonos pomožinelas jekha čhake, kaj te „vešťinel buducnosť“. Paľis, sar le demonos o apoštol Pavol tradľa avri, e čhaj imar na džanelas te vešťinel.

12) (a) Soske hin ňebezpečno te vičinel avri le mulen? (b) Soske našťi keras ňič, so hin spojimen le demonenca?

12 O demoni keren the aver nalačhe veci. Kamen, kaj o manuša te paťan, hoj pes del te vakerel le mulenca. Hoj mule furt varekhaj dživen a šaj amenge keren pharipena. Hoj mule šaj amenca den duma, te len vičinas avri. Napriklad, o manuša phiren pal ajso manuš, so pal peste phenel, hoj hino medijum, čiže hoj džanel te del duma le mulenca. O medijum del spravi, so leske phenďa o mulo, abo vakerel le hlasoha, so sas le manušes, so muľa. (1. Samuelova 28:3–19) Paš o pohrebos pes doľikeren zviki, so suvisinen oleha, hoj o manuša paťan, hoj o mulo furt varekhaj dživel. Dokim na parunen le mules, hine paš leste upre calo rat (vartinen). Kaj o mulo pre lende te na rušel, čhivkeren love andro hrobos. E vdova doľikerel varesave zviki, kaj lakero mulo rom pal late te na phirel. Sar o kresťana na kamen te kerel ala veci, lengeri fameľija, o gav, abo taboris šaj dikhen namište pre lende. Phenen ale kresťanenge nalačhe veci a narado len dikhen. Ale o kresťana džanen, hoj ola, so mule, imar ňikhaj na dživen. Našťi lenca vakeras a on amenge našťi ubližinen. (Žalm 115:17) De tuke baro pozoris! Ňigda ma kam te del duma le mulenca, abo le demonenca! Ňigda tut ma mišin andre ajse nalačhe zviki. (Pregen 5. Mojžišova 18:10, 11; Izaiáš 8:19.)

13) So pes podarinďa but manušenge, so dživenas andre dar le demonendar?

13 O demoni na ča klaminen le manušen, ale tiš len daraven avri. Adaďives o Satan the leskere demoni džanen, hoj len hin „frima (čepo) časos“ dokim len o Del na zňičinela. Vašoda hine choľamen a igen nalačhe, buter sar varekana. (Zjavenie 12:12, 17) Čačipen hin, hoj but manuša, so varekana dživenas andre dar le demonendar, akana imar lendar na daran. So lenge pomožinďa, kaj te na daran le demonendar?

PROBLEMI LE DEMONENCA – SAR PES TE BRAŇINEL

14) Sar pes šaj oslobodzinas le demonendar, avka sar o perša kresťana?

14 E Biblija amenge phenel, sar pes te chraňinel a te oslobodzinel le demonendar. Varesave manuša andro foros Efez sigeder, sar sprindžarde o čačipen, vakerenas le demonenca. Sar pes lendar oslobodzinde? E Biblija phenel: „But olendar, so čarinenas (bosorinenas), anenas o kňižki a labarenas len angle savorende.“ (Skutky 19:19 NZ) Vašoda, hoj kamenas, kaj lendar te ačhen kresťana, zňičinde savore kňižki pal o bosorišagos. The amen ada avka mušinas te kerel. Oda, ko kamel te služinel le Jehovaske, mušinel te čhivel het savoro, so suvisinel le demonenca. Čiže kňižki, časopisi, horoskopi, filmi, giľa, hri, tiš plagati, pre save sas bosoraka, demoni, abo vareso, so hin aleha spojimen. Tiš veci, so le manušen hin, kaj len te chraňinen le nalačhipnastar. (1. Korinťanom 10:21)

15) So amenge mek kampel, kaj o Satan le demonenca te na vihrajinen upral amende?

15 Paru (vajkeci) berša pal ada, sar zňičinde manuša andro Efez demonska kňižki, o apoštol Pavol pisinďa, hoj pes furt mušinen „caľa zoraha” te marel „le nalačhe duchovne zorenca“. (Efezanom 6:12 NZ) Labarde o kňižki, ale the avka o demoni lenge furt kamenas te ubližinel. So mušinenas mek te kerel? O Pavol lenge phenďa, kaj te chuden e vjera sar baro šťitos, saveha šaj „murdarena andre [te zastavinel] savore jagale šipi le nalečhestar.“ (Efezanom 6:16 NZ) Avka, sar le slugaďis chraňinel o šťitos andro mariben, avka the amen e vjera chraňinel. Te zorales cale jileha paťaha le Jehovaske, ov amen chraňinela a o Satan le demonenca upral amende na vihrajinena. (Matúš 17:20)

16) Sar amen šaj el zoraleder vjera andro Jehovas?

16 So šaj keras, kaj amen te el zoraleder vjera andro Jehovas? Sako ďives te genel e Biblija a te paťal, hoj amen o Del čačes chraňinel. Te amari vjera ela zoraľi andro Jehovas, o Satan the o demoni amenge našťi ubližinena. (1. Jána 5:5)

17) So amen mek šaj chraňinel le demonendar?

17 So mek kampelas le kresťanenge andro Efez te kerel? Dživenas andro foros, kaj but manuša služinenas le demonenge. Vašoda lenge o Pavol phenďa: „furt tumen modľinen.“ (Efezanom 6:18) Mušinenas te mangel le Jehovas, kaj len furt te chraňinel. A so adaďives? But manuša keren oda, so pes pačinel le demonenge. The amen mušinas te mangel le Jehovas, kaj amen te chraňinel a sar pes modľinas, kampel te použinel leskero menos Jehovas. (Pregen Príslovia 18:10.) Te furt mangaha le Jehovas, kaj amen te chraňinel le Satanostar, o Del amare modlitbi šunela avri. (Žalm 145:19; Matúš 6:13)

18, 19) (a) Sar šaj vihrajinas upral o Satan the demoni? (b) Pre savi otazka odphenela 11 kapitola?

18 Te čhivaha het savore veci, so hin spojimen le demonenca a mukhas pes pre le Jehovaskeri zor, o Satan the demoni amen našťi ovladňinena. Na mušinas lendar te daral. (Pregen Jakub 4:7, 8.) O Jehovas hino zoraleder sar on. Potrestinďa len andro Noachoskere ďivesa a so neksigeder len zňičinela. (Júda 6) Ma dara. O Jehovas amen na dela, použinel le aňjelen, kaj amen te chraňinen. (2. Kráľov 6:15–17) Amen paťas, hoj le Jehovaha šaj vihrajinas upral o Satan the demoni. (1. Petra 5:6, 7; 2. Petra 2:9)

19 Te o Satan the o demoni keren ajci but pharipena, soske len o Del mek na zňičinďa? Pre kadi otazka amenge odphenela 11 kapitola.