1. Sose valjani te džana koj tane o anđelija?

O JEHOVA mangela te džana koj tani oljesi familjija. Ki odija familjija tane o anđelija. Ki Biblija on vičinenape e „Devljese čhave“ (Jov 38:7). So čerena o anđelija? Sar ko purano vakti o anđelija pomožije e manušendže? Da lji šaj hem avdije te pomožinen amen? Moljinatu dikh o 8. dodatko.

2. (a) Ko čerdža e anđelen? (b) Kobor anđelija hine čerde?

² Amen valjani te džana ko čerdža e anđelen. O Koloskonendže 1:16 phenela so o Devel čerdža prvo e Isuse, a palo odova „hine sa čerdo ko nebo hem ki Phuv.“ Odova mothovi so čerdža hem e anđelen. Kobor anđelija čerdža? I Biblija vačeri so isi but milionja anđelija (Psalam 103:20; Pučaribe 5:11).

3. So phenela amendže o Jov 38:4-7 ando anđelija?

³ Isto adžahar, i Biblija sikavimen so o Jehova čerdža e anđelen angljeder so čerdža i Phuv. Sar hine oljendže ked dikhlje i Phuv? I knjiga ando Jov phenela so on hine but bahtalje. O anđelija hine but paše familjija kuri sare ki kupa služije e Jehovase (Jov 38:4-7).

4. Sar džana so o anđelija mangena te pomožinen e manušendže?

⁴ O anđelija uvek manglje te pomožinen e manušendže hem te džanen so o Jehova mangela te čerel ki Phuv (Godžalje lafija 8:30, 31; 1. Petareso 1:11, 12).  E anđelendže hine but pharo ked o Adam hem i Eva bunijepe. Oljendže tano akana pana popharo ked dikhena so but manuša na mangena te šunen e Jehova. Ama, ked dikhena so džiko perela pišmani hem irinipe e Devljese, on tane but bahtalje (Luka 15:10). O anđelija mangena te pomožinen e manušendže kola služinena e Devljese. O Jehova bičhalji e anđelen te pomožini hem te arakhi pe slugen ki Phuv (Jevrejendže 1:7, 14). Akana ka dikha disave primerija odoljestar.

5. Sar o anđelija pomožije e Devljese slugendže ko purano vakti?

 ⁵ O Jehova bičhaldža dujen anđelen te pomožinen e Lotese hem oljese familjijače te našen kotar dizja Sodom hem Gomor kola valjandže te oven uništime (1. Mojsieso 19:15, 16). But berša palo odova, o prorok Danijel hine fordimo ki gropa kuri hine o lavija, ama on na čerdže oljese ništa, sose o „Devel bičhaldža pe anđele hem phanlja o muj e lavengo“ (Danijel 6:22). Isto adžahar, ked o apostol Petar hine ko phanljipe, o Jehova bičhaldža jekhe anđele te oslobodini olje (Čeriba e apostolengo 12:6-11). O anđelija pomožije hem e Isusese ked hine ki Phuv. Na primer, palo odova ked ov krstijape „o anđelija služije oljese“ (Marko 1:13). Angljeder te ovel mudardo o Isus, jekh anđeo alo hem „zorjačerdžalje“ (Luka 22:43).

6. (a) Sar džana so avdije o anđelija pomožinena e Devljese narodose? (b) Ko save pučiba akana ka odgovorina?

⁶ Avdije, o anđelija na mothovenape anglo manuša. Ama, o Devel prekalo peklje anđelija pana pomožini okoljendže so služinena oljese. Ki Biblija pisini: „E Jehovaso anđeo tano uzo okola so darana kotar Devel, hem arakhi oljen“ (Psalam 34:7). Sose valjani džiko te arakhimen? Sebepi so isimen zoralje dušmanja kola mangena te čeren amendže lošnipe. Ama, šaj pučamen: Koj tane on? Kotar avena? Sose mangena te čeren amendže lošnipe? Te šaj te džana o odgovorija ko akala pučiba, akana ka dikha so ulo palo odova ked o Jehova čerdža e Adame hem e Eva.

7. So čerdže o manuša sebepi so o Beng hovadžaljen?

⁷ Ko trito šero sikljiljam so jekh anđeo bunijape protiv o Devel hem manglja te vladini upro avera. Ki Biblija ov vičinipe Beng hem Satana (Pučaribe 12:9). O Beng manglja  te čhivel hem averen te buninenpe protiv o Devel. Ov hovadža e Eva, a palo odova hovadža buten manušen. Ama, disave manuša sar soj tane o Avelj, o Enoh hem o Noje ačhilje verna e Jehovase (Jevrejendže 11:4, 5, 7).

8. (a) Sar disave anđelija ulje demonja? (b) So čerdže o demonja te šaj te ačhon dživde ko Potop?

⁸ Ko Nojeso vakti, disave anđelija bunijepe, ačhadže po than ko nebo hem huljislje te živinen ki Phuv sar manuša. Sose čerdže odova? I Biblija phenela so on manglje te ljenpse romnjen (Čitinen 1. Mojsieso 6:2). Ama, odova so čerdže o anđelija hine lošno (Judaso 6). Ko odova vakti, but manuša rumisalje hem ulje nasilna sar o anđelija kola hine lošna. Sebepi odova, o Jehova čerdža Potop ki celo Phuv te uništini sa e lošno manušen. Ama, ov spasija pe slugen kola hine Oljese verna (1. Mojsieso 7:17, 23). Te šaj te ačhon dživde, o lošna anđelija irijepe ko nebo. Ki Biblija odola lošna anđelija vičinenape demonja. On birije te oven sar o Beng adžahar so bunisalje hem ov ulo oljengo vladari (Matej 9:34).

9. (a) So ulo e demonenca ked irijepe ko nebo? (b) So ka sikljova akana?

⁹ Sebepi so o demonja bunisalje, o Jehova na mukljaljen te oven ki kupa oljese familjija (2. Petareso 2:4). Avdije o demonja našti te živinen sar manuša ki Phuv, ama on pana hovavena celo sveto (Pučaribe 12:9; 1. Jovaneso 5:19). Akana ka sikljova sar o demonja hovavena buten manušen (Čitinen 2. Korintskonendže 2:11).

10. Sar o demonja hovavena e manušen?

¹⁰ O demonja ko but buča hovavena e manušen. Ked o manuša vačerena e demonenca odova čerena direktno  ja prekalo manuša kola čerena madžije ja vačerena e duhonca. Odova vičinipe demonizam ja spiritizam. Ama, i Biblija rodela amendar te cidamen kotar sa o buča so avena ando demonja (Galatskonendže 5:19-21). Sose? Sar jekh lovco kova čhivela zamka te astari e životinjen, isto adžahar hem o demonja hovavena e manušen, te šaj te astarenljen ki zamka hem te oveljen kontrola upro oljende. Moljinatu dikh o 26. dodatko.

11. (a) Save buča čerena o manuša te šaj te džanen so ka ovel ko vakti so avela? (b) Sose amen valjani te cidamen kotar odola buča?

¹¹ Jekh ando oljengo hovajbe tano so čhivena e manušen te čeren razna buča te šaj te džanen so ka ovel ko vakti so avela ja diso aver. Disave odova čerena adžahar so dikhena ko čerenja ja čitinena horoskop, verujinena ko disave znakija, čitinena ko tarot karte, dikhena ki kugla, ko vas ja ko fildžani. But manuša mislinena so asavke buča nane lošna, ama nane adžahar. Odova tano but lošno. Na primer, i Biblija mothovi so o demonja čerena buti ki kupa e manušenca kola dikhena so ka ovel ko vakti so avela. Ko Čeriba e apostolengo 16:16-18 pisini so jekh demoni pomožija jekha čhajače te vačeri so ka ovel ko vakti so avela. Ama, ked o apostol Pavle ikaldža olatar e demone, oj našti hine te vačeri so ka ovel ko vakti so avela.

12. (a) Sose tano lošno te vačere e muljenca? (b) Sose e Devljese sluge niked na čerena o adetija kola avena kotar demonja?

¹² O demonja čerena pana diso te hovaven e manušen. On mangena te verujina so amen šaj te vačera e muljenca. Isto adžahar so o mulje živinena ko aver than hem so šaj te čeren amendže lošnipe. Na primer, ked džikastar merela o amal ja džiko kotar oljesi familjija, ov šaj džala  ko manuš kova phenela so šaj te vačeri e muljenca. Odova manuš šaj te phenel disave buča ando mulo ja te čerel te ovelje sar oljeso glaso (1. Samueleso 28:3-19). But džene čerena adetija ked džiko merela, sose verujinena so o mulje živinena ko aver than. Odola adetija čerenape ked parunena e muljen, ičerena e muljengo dive, ulavena habe e muljendže, arakhena e mulje celo rat ked merela ja diso aver. Ked na mangena e Devljese sluge te čeren asavke adetija, šaj džiko kotar oljengi familjija ja o komšije holjanena upro oljende, vačerena lošna lafija ja cidenape oljendar. Ama, e Devljese sluge džanena so o mulje na živinena ko aver than. Amen našti te vačera e muljenca hem on našti te čeren amendže lošnipe (Psalam 115:17). Odoljese, arakhtu kotar odola buča! Niked ma probin te vačere e muljenca ja e demonenca hem niked ma čer asavke adetija (Čitinen 5. Mojsieso 18:10, 11; Isaija 8:19).

13. So čerdže but manuša kola angljeder darandilje ando demonja?

¹³ O demonja na mangena samo te hovaven e manušen, nego hem te daravenljen. O Beng hem o demonja džanena so isiljen „hari vakti“ angljeder so o Devel ka cideljen kotar Phuv. Odoljese tane but holjame hem nasilna sar niked angljeder (Pučaribe 12:12, 17). Ama, but manuša kola angljeder darandilje ando demonja, akana na darana oljendar. Sar on cidije odija dar pestar?

14. Sar šaj te cidamen ando demonja, sar so čerdže e Devljese sluge ko jekhto veko?

¹⁴ I Biblija vačeri amendže sar te cidamen ando demonja. Na primer, disave manuša kotar diz Efes, angljeder te džanen o čačipe, on vačerdže e demonenca. Sar  cidijepe oljendar? I Biblija phenela: „But okoljendar kola čerdže madžije, čedije peklje knjige hem thardželjen anglo sarinende“ (Čeriba e apostolengo 19:19). Sebepi so manglje te služinen e Devljese, on thardže sa peklje knjige kola vačerena ando madžije. Odova hem avdije valjani te čerelpe. Sare kola mangena te služinen e Jehovase valjani te ciden sa o buča kola avena ando demonja. Odola buča šaj te oven knjige, časopisija, horoskopija, filmija, džilja, igrice, čak slike kola mothovena so o madžije hem o demonja tane diso šukar. Isto adžahar, odova šaj te oven hem o buča kola o manuša akharena ja uravena te arakhenpe kotar lošnipe (1. Korintskonendže 10:21).

15. So pana valjani te čera te šaj te cidamen ando Beng hem ando demonja?

¹⁵ Nakhlje nekobor berša sar o manuša ko Efes thardže peklje knjige kola vačerena ando madžije. O apostol Pavle pisija so on valjandže hem ponodri te marenpe „protiv o lošna duhovna sile“ (Efeskonendže 6:12). On thardže peklje knjige, ama o demonja hem ponodri manglje te čeren oljendže lošnipe. So pana valjandže te čeren? O Pavle vačerdža oljendže: „Ljen o baro štit andi vera, koljeja šaj te ačhaven [ja te čhinaven] sa e Lošnonese strele so thabljona“ (Efeskonendže 6:16). Sar so o štit arakhi e vojniko ko maribe, adžahar hem amari vera šaj te arakhi amen. Ked viljestar verujina so o Jehova šaj te arakhimen, tegani šaj te cidamen ando Beng hem ando demonja (Matej 17:20).

16. Sar šaj te zorjačera amari vera ko Jehova?

¹⁶ Sar šaj te zorjačera amari vera ko Jehova? Amen valjani svako dive te čitina i Biblija hem te sikljova te mukamen  upro Jehova te arakhimen. Ako isimen zoralji vera ko Jehova, tegani o Beng hem o demonja našti te čeren amendže lošnipe (1. Jovaneso 5:5)

17. So pana ka arakhimen ando demonja?

¹⁷ So pana valjandže te čeren e Devljese sluge ko Efes? On živije ki diz kuri but manuša verujie ko demonja. Odoljese, o apostol Pavle vačerdža so valjani uvek te moljinenpe (Efeskonendže 6:18). On valjandže te moljinen e Jehova uvek te arakhiljen. So amen valjani te čera? Amen isto živina ko sveto kuri but manuša verujinena ko demonja. Odoljese valjani te moljina e Jehova te arakhimen hem te vačera oljeso nav ked moljinamen (Čitinen Godžalje lafija 18:10). Ked moljina e Jehova te arakhimen ando Beng, tegani ov ka šunel amare molitve. (Psalam 145:19; Matej 6:13).

18, 19. (a) Sar šaj te pobedina e Benge hem e demonen? (b) So ka sikljova ko dešujekhto šero?

¹⁸ Ako cidamen kotar sa o buča so avena ando demonja hem mukamen upro Jehova te arakhimen, tegani šaj te cidamen ando Beng hem ando demonja. Amen na valjani te dara oljendar (Čitinen Jakoveso 4:7, 8). O Jehova tano but pozoralo kotar demonja. Ko Nojeso vakti, o Jehova kaznija e demonen hem ko vakti so avela ka uništini oljen (Judaso 6). Ma bistre, amen na hijam kokri ko amaro maribe. O Jehova prekalo peklje anđelija arakhimen (2. Kraljija 6:15-17). Amen šaj te verujina so o Jehova ka pomožini amendže te pobedina e Benge hem e demonen (1. Petareso 5:6, 7; 2. Petareso 2:9).

¹⁹ Sose o Devel pana na uništija e Benge hem e demonen kola čerena but pharipa? Ko dešujekhto šero ka sikljova pobuter odoljestar.