Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA DI LONDE̱ DOM NA MANE̱I

Ndabo ango̱ ná mbia ńe ná e be̱ bonam

Ndabo ango̱ ná mbia ńe ná e be̱ bonam

1, 2. Nje Yehova a mapulano̱ ońola mandabo ma mbia e?

YEHOVA LOBA nde a latise̱ diba laboso. Bibe̱l e malangwea biso̱ ná a weki mut’a boso “na mo̱ a wanea moto mo̱.” Adam a bo muńe̱nge̱ jita, na mo̱ a kwala ná: “Nun so̱ nde e ewes’a bewese bam n’eyobo a eyobo am.” (Bebotedi 2:22, 23) Nika e mokwe̱le̱ biso̱ ná Yehova a mapula ná mome na muto be o diba ba be̱ bonam.

2 Nje e mabwesane̱ ndutu ye nde ná, jita la bato di si mabwane̱ longe̱ la ndabo a mbia bonam. Nde, Bibe̱l e be̱n bete̱sedi jita be me̱nde̱ jongwane̱ belongi ba ndabo a mbia be̱se̱ o tongwe̱le̱ o longe̱ labu la ndabo a mbia, na bwane̱ pe̱ mulatako mabu muńe̱nge̱.​—Lukas 11:28.

NJE LOBA A MENGANE̱NO̱ BOME BA BAI

3, 4. (a) Ne̱ni mome nu bai angame̱nno̱ bongwa munj’ao e? (b) Ońola nje yeno̱ mweńa ná mome na muto be o diba ba lakisane̱ mawuse̱ mō̱ na nune̱ e?

3 Bibe̱l e makwala ná mom’a bwam angame̱ne̱ bongwa munj’ao na ndolo, n’edube pe̱. Son langa Efeso 5:25-29. Mome a bongwe munj’ao na ndolo ponda ye̱se̱. A tate pe̱ mo̱, ombweye mo̱, a si bola pe̱ to̱ lambo le ná le̱nse̱ mo̱ sese.

4 Nde, nje mome angame̱nno̱ bola ke̱ munj’ao a wusi e? Bibe̱l e malangwea bome ná: ‘Benga to̱ndo̱ bito bańu, lo si be̱ babo̱ dibań.’ (Kolose 3:19; NW) A bome, lo si dimbea ná bińo̱ pe̱ lo mawusa. Lo mapula te̱ ná Loba a lakise̱ bińo̱, bińo̱ pe̱ langame̱ne̱ lakise̱ bito bańu. (Mateo 6:12, 14, 15) Mome na muto ba le̱le̱m te̱ o lakisane̱ mawuse̱ mō̱ na nune, nika e me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o be̱ bonam o diba labu.

5. Ońola nje mome nu bai angame̱nno̱ bola munj’ao edube e?

5 Yehova a mengane̱ mome nu bai ná a bole munj’ao edube. Mome angame̱ne̱ jombwea ńo̱ng’a munj’ao ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱. Nika ńe mweńa jita. Mome nu bai a si bongo te̱ munj’ao bwam, Yehova e ná a banga senga mika mao. (1 Petro 3:7) Nje e mawe̱le̱ bato mweńa o miso̱ ma Yehova ye nde ndolo ba to̱ndino̱ mo̱. A si to̱ndi bome buka bito.

6. Nje be̱ la “eyobo ewo̱” la mome na muto di mapulano̱ kwala e?

6 Yesu a tele̱ye̱ ná mome na muto “ba si mabe̱ pe̱ so̱ baba, nde eyobo ewo̱.” (Mateo 19:6) Be mō̱ na nune̱ jemea, ba si me̱nde̱ bulane̱ mō̱ na nune̱ tom. (Minia 5:15-21; Bonahebe̱r 13:4) Mome na muto bangame̱ne̱ se̱le̱ jombwea mō̱ te̱ ńo̱ng’a lata ńa nune̱. (1 Korinto 7:3-5) Mome a s’angame̱ne̱ dimbea ná “to̱ moto a si singe̱ eyobo ao ponda to̱ po̱; nde a mabongwa nde mo̱ na jombwea pe̱ ońol’ao.” Ońola nika, angame̱ne̱ so̱ to̱ndo̱ na bongwa pe̱ munj’ao. Nje muto a mapulano̱ buka me̱se̱, ye nde ná mom’ao a to̱nde mo̱, a be̱ pe̱ mo̱ muyao.​—Efeso 5:29.

NJE LOBA A MENGANE̱NO̱ BITO BA BABE̱

7. Ońola nje ndabo a mbia e be̱nno̱ ńo̱ng’a mulopo e?

7 Ndabo a mbia te̱ e be̱n ńo̱ng’a mulopo, moto nu madie̱le̱ ndabo a mbia ná me̱se̱ ma dangwe bwam. Bibe̱l e makwala o 1 Korinto 11:3 ná: “Mulopo ma mome te̱ mwe nde Kristo, nde mulopo ma muto mwe nde mome, mulopo ma Kristo pe̱ Loba.”

8. Ne̱ni muto eno̱ ná a lee̱le̱ mom’ao edube ende̱ne̱ e?

8 Mome nu bai te̱ a mawusa. Nde, muto a sue̱le̱ te̱ bedomsedi ba mom’ao na mulema mwe̱se̱, ongwane̱ pe̱ mo̱, ndabo a mbia ńe̱se̱ e matombwane̱. (1 Petro 3:1-6) Bibe̱l e makwala ná: “Muto pe̱ a dube̱ mom’ao.” (Efeso 5:33) Nde nje bola yete̱na mome na munj’ao ba titi o dube̱ diwo̱ e? Angame̱ne̱ te̱ nde be̱ne̱ne̱ mo̱ edube ende̱ne̱. Bibe̱l e makwala ná: “A bito, bińo̱ pe̱ sibise̱ bińo̱me̱ne̱ owas’a bome bańu, ná to̱na dongo ba si dube̱no̱ eyala, ba we̱le̱ dutabe̱ ońola bedangwedi ba bito babu esibe̱ n’eyala, yete̱na ba me̱ne̱ bedangwedi bańu ba ko̱nji na bo̱ngo̱.” (1 Petro 3:1, 2) Eyembilan a bwam ya muto ye ná yongwane̱ mom’ao o so̱ṅtane̱ dube̱ lao na bola pe̱ mo̱ edube.

9. (a) Nje muto angame̱nno̱ bola yete̱na a titi jo̱nge̱le̱ diwo̱ na mom’ao e? (b) Njika jome̱le̱ Tito 2:4, 5 a mabolano̱ bito e?

9 Nje muto eno̱ ná a bola yete̱na a titi jo̱nge̱le̱ diwo̱ na mom’ao e? Angame̱ne̱ bola jo̱nge̱le̱ lao n’edube. K’eyembilan, Sara a ta a kwala lambo Abraham a si tano̱ a to̱ndo̱, nde Yehova a kwalane̱ mo̱ ná: “Senga doi la Sara o me̱se̱ a makwalane̱no̱ wa.” (Bebotedi 21:9-12) Ye pasa ná bedomsedi besukan ba mome nu bai ńe Kriste̱n be te̱nge̱ne̱ nje Bibe̱l e makwalano̱, ońola nika munj’ao angame̱ne̱ sue̱le̱ mo̱. (Bebolo 5:29; Efeso 5:24) Mut’a bwam a mombwea ndabo a mbia. (Langa Tito 2:4, 5.) Mom’ao na bana bao be̱n te̱ ne̱ni a mabolano̱ ebolo na ngińa o jombwea babo̱, ba me̱nde̱ bata to̱ndo̱ mo̱ na bola pe̱ mo̱ edube.​—Minia 31:10, 28.

Ne̱ni Sara eno̱ eyembilan a bwam ońola bito e?

10. Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea jabane̱ na kwed’a diba e?

10 Ponda iwo̱ mome na muto be o diba ba mapomane̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba jabane̱ to̱so̱ ba bwa diba. Nde, Bibe̱l e makwala ná “muto a s’abane̱ na mom’ao” na ná “mome pe̱ a s’ese̱le̱ munj’ao.” (1 Korinto 7:10, 11) Bete̱medi bō̱ ba ngińa be ná be wana jabane̱ oteten na mome na muto, nde nika e titi bedomsedi be wam. Ońola kwed’a diba pe̱ e? Bibe̱l e makwala ná njo̱m po̱ na mune ni mabole̱ wonja o bwa diba ńe nde ke̱ mome to̱so̱ muto a wite̱ musonje.​—Mateo 19:9.

NJE LOBA A MENGANE̱NO̱ BAYEDI

Yesu e nde eyembilan a bwam ońola elong’a ndabo a mbia te̱

11. Njika lambo bana ba be̱nno̱ ńo̱ngi buka to̱ njika mo̱ dipe̱pe̱ e?

11 A bayedi, bińo̱ tombise̱ eyek’a ponda mwemba na bana bańu. Bana bańu ba be̱n ńo̱ng’ańu, buka to̱ njika lambo dipe̱pe̱, ba be̱n ńo̱ngi ná lokwe̱le̱ babo̱ jombwea Yehova.​—Ndimbisedi 6:4-9.

12. Nje bayedi bangame̱nno̱ bola o tata bana babu e?

12 Was’a Satan e mabata nde be̱ bobe mo̱ na mo̱, bato bō̱ ba me̱nde̱ pula je̱nse̱ bana basu sese, nate̱na mo̱me̱ne̱ nangane̱ babo̱. Ye bayedi bō̱ ndutu o kwalisane̱ bana babu jombwea din to̱ti. Nde bayedi bangame̱n jome̱le̱ bana babu jombwea i ńai a bato, na jokwe̱le̱ pe̱ babo̱ ne̱ni samba babo̱. A bayedi, bińo̱ langame̱ne̱ tata bana bańu. *​—1 Petro 5:8.

13. Ne̱ni bayedi bangame̱nno̱ jokwe̱le̱ bana babu e?

13 Bayedi ba be̱n m’bē̱ ma jokwe̱le̱ bana babu ne̱ni be̱ne̱ bede̱mo ba bwam. Ne̱ni weno̱ ná wokwe̱le̱ bana bo̱ngo̱ e? Bana bo̱ngo̱ ba be̱n ńo̱ng’a dibongo, nde beko̱kisedi be s’angame̱ne̱ be̱ njo tom. (Yeremia 30:11) Ońola nika o si ko̱kise̱ muna tomtom ke̱ we oteten a malinga. Byala bo̱ngo̱ be si be̱ “bowoli ka po̱” o bwese̱ babo̱ ndutu. (Minia 12:18) Okwe̱le̱ bana bo̱ngo̱ o so̱ṅtane̱ ońola nje e mapulano̱ ná ba be̱ sengane̱.​—Efeso 6:4; Bonahebe̱r 12:9-11; ombwa Maki 29.

NJE LOBA A MENGANE̱NO̱ BANA

14, 15. Ońola nje bana bangame̱nno̱ sengane̱ bayedi babu e?

14 Yesu a ta a sengane̱ Sango ponda ye̱se̱, to̱ ponda nika e tano̱ ndutu o bola. (Lukas 22:42; Yohane 8:28, 29) Yehova a mengane̱ pe̱ bana ná ba sengane̱ bayedi babu.​—Efeso 6:1-3.

15 A bana, to̱ e be̱ nde ná lo mo̱nge̱le̱ ná ye bińo̱ ndutu o sengane̱ bayedi bańu, lo si dimbea ná, Yehova na bayedi bańu ba mabwane̱ bińo̱ muńe̱nge̱ ke̱ bińo̱ le sengane̱. *​—Minia 1:8; 6:20; 23:22-25.

Nje e me̱nde̱ jongwane̱ beso̱mbe̱ o be̱ Loba jemea ke̱ ba keki o ńakisane̱ babo̱ ná ba bole nje ye bobe e?

16. (a) Ne̱ni Satan a makekano̱ o bola ná beso̱mbe̱ be bole nje ye bobe e? (b) Ońola nje yeno̱ mweńa o po̱so̱ mako̱m ma to̱ndi Yehova e?

16 Diabolo e ná a bolane̱ mako̱m mo̱ngo̱ na bene̱ beso̱mbe̱ bepe̱pe̱ o pula ná o bole nje ye bobe. A bi ná mi mińakisan me ná mi be̱ ndutu o lembe̱. K’eyembilan, Dina, mun’a muto ńa Yakob a ta a be̱ne̱ mako̱m mena ma si ta ma to̱ndo̱ Yehova. Nika e wanedi mo̱me̱ne̱ na mbia mao mitakisan jita. (Bebotedi 34:1, 2) Yete̱na mako̱m mo̱ngo̱ ma si to̱ndi Yehova, me ná ma pula ná o bole lambo Yehova a singe̱no̱, lena di me̱nde̱ bwese̱ wame̱ne̱ na mbia mo̱ngo̱ jita la ndutu, nikame̱ne̱ pe̱ na Loba. (Minia 17:21, 25) Ońola nika nde yeno̱ mweńa jita ná o wase mako̱m ma to̱ndi Yehova.​—1 Korinto 15:33.

NDABO ANGO̱ ŃA MBIA ŃE NÁ E BE̱ BONAM

17. Njika m’bē̱ moto te̱ a be̱nno̱ oteten a ndabo a mbia e?

17 Belongi ba ndabo a mbia be masamba ndutu na mitakisan ke̱ be bupe̱ bediedi ba Loba. Ońola nika yete̱na we mome nu bai, to̱ndo̱ munj’ango̱, o bongwe pe̱ mo̱ na ndolo. Yete̱na we nde muto nu babe̱, sibise̱ wame̱ne̱ owas’a mom’ango̱, bola mo̱ edube, wembilane̱ pe̱ eyembilan a muto kalat’a Minia 31:10-31 e to̱pedino̱. Yete̱na we nde muyedi, okwe̱le̱ bana bo̱ngo̱ o to̱ndo̱ Loba. (Minia 22:6) Yete̱na we nde sango a bana, die̱le̱ ndabo ango̱ ńa mbia “bwam.” (1 Timoteo 3:4, 5; 5:8) A bana, bińo̱ pe̱ sengane̱ bayedi bańu. (Kolose 3:20) O si dimbea ná moto te̱ o ndabo a mbia e ná a wusa, ońola nika be̱ sibise̱ la ńolo, lo baisane̱le̱ pe̱ mō̱ na nune̱ milakisan. E, Bibe̱l e be̱n bediedi ba Yehova ońola elong’a ndabo a mbia te̱.

^ par. 12 We ná o bata bia mambo mape̱pe̱ jombwea ne̱ni tata bana bo̱ngo̱ o jokwa 32 la kalati Écoute le grand Enseignant, ni busisabe̱ na Mboṅ a Yehova.

^ par. 15 Muna a si be̱n ná a sengane̱ bayedi bao yete̱na ba puli ná a bole lambo di mate̱nge̱ne̱ mbend’a Loba.​—Bebolo 5:29.