1. Da lji valjani o murš hem i džuvlji te živinen ki kupa ako nane venčime?

O JEHOVA, čerdža o prvo brak. I Biblija phenela so ov čerdža e prvona romnja hem „andžala e manušese“. O Adam hine but bahtalo hem odoljese pheja: „Ače o kokalo ando me kokala hem o mas ando mo mas“ (1. Mojsieso 2:22, 23). Akava mothovi amendže so o Devel venčija e Adame hem e Eva. Isto adžahar, hem avdije o Jehova mangela o rom hem i romni te venčinenpe angljeder te živinen ki kupa.

2. So o Jehova mangela e familjijače?

² O Devel mangela o rom hem i romni te oven bahtalje. Ama, but manuša naneljen bahtalji familjija. E biblijake savetija šaj te pomožinen svakonese ki familjija te ovelje šukar hem bahtalo dživdipe ki kupa (Luka 11:28).

3, 4. (a) So vačeri i Biblija e romese? (b) Sose valjani o rom hem i romni te oprostinen jekh jekhese?

³ I Biblija vačeri so o šukar rom valjani te mangel pe romnja hem te poštujinila. Moljina tumen čitinen Efeskonendže 5:25-29. O rom uvek valjani te ovel šukar premalji pi romni hem te mangela. Ov uvek ka arakhila hem ka akhari gajlja olatar. Isto adžahar, ov na ka dukhavila lafijenca hem na ka marela.

⁴ Ama, so valjani te čerel jekh rom ked oljesi romni grešini? E romendže tano vačerdo: „Mangen tumare romnjen hem ma holjanen upro oljende“ (Koloskonendže 3:19). Ma  bistre so hem tu grešineja. Ako mangeja o Devel te oprostini tuče, tu valjani te oprostine te romnjače (Matej 6:12, 14, 15). Ked o rom hem i romni viljestar oprostinena jekh jekhese, odova ka pomožiniljen te oveljen bahtalo brak.

5. Sose o rom valjani te poštujini pe romnja?

⁵ O Jehova mangela o rom te poštujini pe romnja. Ov valjani te haljol so te čerel te šaj te pomožini pe romnjače. O rom valjani te odvini vakti te vačeri pe romnja hem te del sa pestar te haljol sar tano olače. Akava tano but važno. Ako o rom nane asavko premalji pi romni, tegani o Jehova na ka šunel oljese molitve (1. Petareso 3:7). O Jehova mangela e manušen kola olje mangena viljestar. Ov na dikhela koj tano murš, a koj tani džuvlji. Na cenini samo e romen nego hem e romnjen.

6. So značini o rom hem i romni te oven „jekh telo“?

⁶ O Isus vačerdža so o rom hem i romni „nane više duj, nego jekh telo“ (Matej 19:6). On tane verna jekh jekhese hem niked na ka prevarinen jekh jekhe (Godžalje lafija 5:15-21; Jevrejendže 13:4). O rom hem i romni na valjani te mislinen samo upro peste, nego valjani te haljoven jekh jekhe ked mangena te ovenljen seksualna odnosija (1. Korintskonendže 7:3-5). O rom na valjani te bistrel so „nijekh manuš na mrzini poklo telo, nego parvarilje hem akhari gajlja oljestar“. Odoljese ov valjani te mangel pe romnja hem te akhari gajlja olatar. I romni mangela olako rom te ovel šukar premalo olate hem te mangela (Efeskonendže 5:29).

7. Sose i familjija valjani te ovela šero?

⁷ Svako familjija valjani te ovela šero, džiko ko ka ljegari e familjija te šaj te oven ki kupa. I Biblija vačeri ko 1. Korintskonendže 11:3 „so svakone romese tano šero o Hrist,  a o rom tano šero e romnjače, a o Devel tano šero e Hristese“.

8. Sar šaj i romni te mothovi so hor poštujini pe rome?

⁸ Svako rom grešini. Ama, ked i romni pomožini pe romese ki disavi odluka hem viljestar šunelalje odova sarinendže anela bahtaljipe (1. Petareso 3:1-6). I Biblija vačeri: „I romni valjani hor te poštujini pe rome“ (Efeskonendže 5:33). So ako o rom na verujini ko odova so verujini oljesi romni? Oj valjani hem ponodri hor te poštujinilje. I Biblija phenela: „Tumen, romnjaljen, šunen tumare romen, te šaj okoljen so na šunena e Devljeso lafi te cidenljen nakro tumende bizo lafi, odoljeja so čerena, odoljese so dikhena tumare šukar čeriba hem tumaro hor poštovanje“ (1. Petareso 3:1, 2). Ako i romni živini premalo biblijake savetija, adžahar šaj te pomožini pe romese te haljol hem te poštujini odova ko so oj verujini.

9. (a) So valjani te čerel jekh romni ked mislini averčhane kotar po rom? (b) Save savetija isi e romnjendže ko Titase 2:4, 5?

⁹ So šaj te čerel jekh romni ked mislini averčhane kotar po rom? Oj šaj te vačeri odova so isila ki godi pe romese,  ama dži čerela odova valjani te poštujinilje. Na primer, i Sara vačerdža diso so o Avraham na bidžidija, ama o Jehova vačerdža oljese: „Šun ola“ (1. Mojsieso 21:9-12). Ked o rom anela odluka koja nane protiv i Biblija, tegani oljesi romni valjani te poštujinilje (Čeriba e apostolengo 5:29; Efeskonendže 5:24). I šukar romni akhari gajlja andi pi familjija (Čitinen Titase 2:4, 5). Olako rom hem olake čhave ka mangenla hem ka poštujinenla pana pobuter ked ka dikhen so čerela oljendže (Godžalje lafija 31:10, 28).

10. So vačeri i Biblija odoljestar ked o rom hem i romni mangena te mukenpe ja te razvodinenpe?

¹⁰ Disavo puti o rom hem i romni sigate anena odluka te muken jekh jekhe ja te razvodinenpe. Ama, i Biblija phenela „i romni na valjani te mukel pe rome“ hem „o rom na valjani te mukel pe romnja“ (1. Korintskonendže 7:10, 11). Ked avela dži disavo but baro pharipe o rom hem i romni šaj te mukenpe, ama odija tani but važno odluka. Ama, da lji šaj te razvodinenpe? I Biblija sikavimen so o Devel mukela o hrišćanja te razvodinenpe, samo ako jekh oljendar prevarija pe rome ja pe romnja (Matej 19:9).

11. Koja tani najvažno buti so valjani te čeren o dad hem i daj?

¹¹ O dad hem i daj valjani so pobuter vakti te oven pe čhavenca. Tumen valjanena tumare čhavendže. Sikavenljen ando Jehova sose tano odova diso najvažno kotar sa avera buča so šaj te čeren (5. Mojsieso 6:4-9).

12. So valjani te čeren o dad hem i daj te šaj te arakhen pe čhaven?

¹² E Bengeso sveto ovela sa pološno hem pološno. Odoljese isi disave manuša kola mangena amare čhavendže te čeren lošnipe, čak te čeren gadna buča oljenca. Šaj o dad ja i daj ladžana te vačeren ando asavke buča pe čhavenca.  Ama, on valjani te vačeren pe čhavenca ando asavke manuša hem te sikavenljen sar te cidenpe oljendar. O dad hem i daj valjani te arakhen pe čhaven * (1. Petareso 5:8).

13. Sar o dad hem i daj valjani te sikaven pe čhaven?

¹³ O dad hem i daj valjani te sikaven pe čhaven sar te oven šukar manuša. Sar šaj te čeren odova? Tumare čhavendže valjani vakti te sikljon. Dži vačerena oljenca kotar diso so na čerdže šukar, ma oven holjame ja gruba premalo oljende (Jeremija 30:11). Niked ma vaspitinen tumare  čhaven ked hijen holjame. Tumen na mangena tumare lafija te oven sar „ked mačeja“ posavena hem adžahar te dukhavenljen (Godžalje lafija 12:18). Sikaven tumare čhaven te haljoven sose valjani te šunen (Efeskonendže 6:4; Jevrejendže 12:9-11). Moljinatu dikh o 30. dodatko.

14, 15. Sose o čhave valjani te šunen pe dade hem pe daja?

¹⁴ O Isus uvek šuja pe Dade, čak ked odova na hine lokho (Luka 22:42; Jovan 8:28, 29). O Jehova mangela o čhave te šunen pe dade hem pe daja (Efeskonendže 6:1-3).

¹⁵ Čhavaljen, čak ked tano tumendže pharo te šunen tumare dade hem daja, ma bistren so ked šunena oljen, tegani o Jehova, tumaro dad hem tumari daj tane but bahtalje * (Godžalje lafija 1:8; 6:20; 23:22-25).

16. (a) Sar o Beng mangela te čhivel e ternen te čeren diso lošno? (b) Sose tano but važno te arakhe amaljen kola mangena e Jehova?

¹⁶ O Beng šaj prekalo teklje amala hem prekalo avera manuša te čhiveltu te čere okova soj tano lošno. Ov džanela so tegani šaj te ovel but pharo te ačhove verno. Na primer, e Jakovesi čhaj i Dina hinela amala kola na manglje e Jehova. Akava andža baro problemi olače hem olake familjijače (1. Mojsieso 34:1, 2). Ako isitu amala kola na mangena e Jehova, on šaj te čhiventu te čere diso so o Jehova mrzini hem odova ka anel bari dukh tuče, te familjijače hem e Devljese (Godžalje lafija 17:21, 25). Odoljese tano but važno te arakhe amaljen kola mangena e Jehova (1. Korintskonendže 15:33).

17. So valjani svako andi familjija te čerel?

¹⁷ Ked svako andi familjija šunela e Devljese savetija, tegani šaj te cidenpe ando lošnipe hem ando problemija. Odoljese ako hijan rom, mang te romnja hem poštujinla. Ako hijan romni, poštujin hem šun te rome hem ov sar i romni kolatar vačeripe ko Godžalje lafija 31:10-31. Ako hijan dad ja daj sikav te čhaven te mangen e Devlje (Godžalje lafija 22:6). Ako hijan dad, ljegar te familjija sar so mangela o Devel (1. Timotejese 3:4, 5; 5:8). A tumen čhavaljen, šunen tumare dade hem tumare daja (Koloskonendže 3:20). Ma bistren so svako ki familjija šaj te grešini, odoljese oven ponizna hem oprostinen jekh jekhese. Čače, i Biblija isila savetija kola o Jehova dela svakone manušese ki familjija.