Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA DI LONDE̱ DOM NA MUTOBA

Po̱so̱ o jowe̱ Loba

Po̱so̱ o jowe̱ Loba

1, 2. Njika myuedi wangame̱nno̱ o baise̱ o wame̱ne̱ e, ońola nje pe̱ nika ńeno̱ mweńa e?

O JOKWA lo̱ngo̱ la Bibe̱l, woko ná jita la bato bena ba maka ná ba mowe̱ Loba ba mokwe̱le̱ to̱so̱ ba mabola mambo Loba a singe̱no̱. (2 Korinto 6:17) Ońola nika nde Yehova a mabolano̱ biso̱ byanedi ná di buse o ebasi e kwedi, “Babilon ninde̱ne̱.” (Bebīsedi 18:2, 4) Nje o me̱nde̱no̱ bola e? Mō̱ ńasu te̱ angame̱ne̱ po̱so̱, jangame̱ne̱ pe̱ baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná, ‘Mo̱, na mapula o jowe̱ Loba o mbadi a mapulano̱ e, to̱so̱ nga na mapula nde o jowe̱ mo̱ o mbadi neno̱ o jowe̱ etum a ponda e?’

2 Yete̱na o mábusa o ebasi e kwedi, to̱so̱ ná o másumwa dina lo̱ngo̱ o kalat’ao ńa mina, ke̱ nika ńe bwam. Nde, ye ná e be̱ ná oteten ango̱ o dia o mabwane̱ beboledi na bede̱mo bō̱ ba ebasi e kwedi muńe̱nge̱. Jombweye beboledi na bede̱mo bao bō̱ nikame̱ne̱ pe̱ na ońola nje yeno̱ mweńa jita ná je̱ne̱ mo̱ ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ mo̱.

NJIMBIDI NA JOWE̱ LA BAMBAMBE̱

3. (a) Ońola nje yeno̱ ná e be̱ bō̱ ndutu o jese̱le̱ bolane̱ la njimbidi o jowe̱ labu e? (b) Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea bolane̱ la njimbidi o jowe̱ Loba e?

3 Ye etum a mimbu bato bō̱ ba mabolane̱no̱ njimbidi to̱so̱ wum’abu ya jowe̱ o mamboa mabu o jowe̱ Loba. Yete̱na wa pe̱ o mabola nde nika, nika ńe ná e be̱ wa mwe̱n to̱so̱ mo̱me̱ne̱ ka lambo di si te̱nge̱n o jowe̱ Loba esibe̱ be bema. Nde o̱nge̱le̱ ná, Yehova a mokwe̱le̱ biso̱ ne̱ni jowe̱ mo̱. Bibe̱l pe̱ e malangwea biso̱ na bwē ná Yehova a si mapula ná di bolane̱ njimbidi o jowe̱ lasu.​—Langa Bebusedi 20:4, 5; Myenge 115:4-8; Yesaya 42:8; 1 Yohane 5:21.

4. (a) Ońola nje di s’angame̱nno̱ jowe̱ bambambe̱ basu e? (b) Ońola nje Yehova a langwedino̱ tumba lao ná di si keka to̱ mo̱me̱ne̱ o kwalisane̱ bawedi e?

4 Bato bō̱ be ná ba tombise̱ ponda jita ba we̱ pe̱ eyeka o keka do̱lisane̱ bambambe̱ babu ba wedi. Be ná na mo̱me̱ne̱ bowe̱ babo̱. Nde joko ná bawedi ba titi ná bongwane̱ biso̱ to̱so̱ bolane̱ biso̱ bobe. Ba titi longe̱ wuma ipe̱pe̱ to̱ iwo̱. Ye bobe o keka kwalisane̱ babo̱, ońolana mwe̱ndi te̱ mu makwalabe̱ ná mu wu na elong’asu a mbia e wedi, o mbale̱ mu wu nde na midī ma bobe. Ońola nika nde Yehova anedino̱ Bonaisrael ná ba si keka to̱ mo̱me̱ne̱ o kwalisane̱ bawedi to̱so̱ o so̱lise̱ babo̱me̱ne̱ o to̱ njika pat’a jowe̱ la midī ma bobe.​—Ndimbisedi 18:10-12; ombwa Maki 25 na 30.

5. Nje ye ná yongwane̱ wa o jese̱le̱ bolane̱ la njimbidi o jowe̱ Loba na ná wese̱le̱ pe̱ jowe̱ bambambe̱ bo̱ngo̱ e?

5 Nje ye ná yongwane̱ wa o jese̱le̱ bolane̱ la njimbidi o jowe̱ Loba to̱so̱ ná wese̱le̱ jowe̱ bambambe̱ bo̱ngo̱ e? Wangame̱ne̱ o langa Bibe̱l, o dutea pe̱ ná po̱m jombwea ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ ma mambo. Me mo̱ “ńakaka,” to̱so̱ lońo̱ńo̱ o miso̱. (Ndimbisedi 27:15) Kane̱ Yehova buńa te̱ ná ongwane̱ wa o je̱ne̱ mambo ka nje te̱ a me̱ne̱no̱ mo̱, na ná ongwane̱ pe̱ wa o jowe̱ mo̱ mbadi a mapulano̱. (Yesaya 55:9) We ná o be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola wa ngińa ni mapule̱ wa o sumwa o longe̱ lo̱ngo̱ to̱ njika lambo le mulatako na jowe̱ di kwedi.

JANGAME̱NE̱ O BOLISE̱ NGAND’A MBU E?

6. Ońola nje buńa ba 25 ma mo̱di ma Elaṅe̱ bo po̱so̱be̱no̱ o bolise̱ buńa ba yabe̱ ba Yesu e?

6 O wase ńe̱se̱, ngand’a mbu ńe nde ngando ninde̱ne̱ po̱ ńa yi i mabolisabe̱ jita, bato jita pe̱ ba mo̱nge̱le̱ ná ńe nde bolise̱ la buńa ba yabe̱ ba Yesu. Mbale̱ ńe nde ná, ngand’a mbu e be̱n mulatako na jowe̱ di kwedi. Kalati po̱ e mabola beteledi ná, basibi ba Roma ba ta be̱ ba bolise̱ buńa ba yabe̱ ba wei o 25 ma mo̱di ma Elaṅe̱. Badiedi ba bebasi ba ta ba pula ná jita la basibi ba timbe Kriste̱n, ońola nika to̱ná Yesu a si yabe̱no̱ o 25 ma mo̱di ma Elaṅe̱, ba no̱ngi bedomsedi o bolise̱ yabe̱ la Yesu o bo buńa. (Lukas 2:8-12) Bokwedi ba Yesu ba si ta ba bolise̱ ngand’a mbu. Kalati po̱ e mabola beteledi ná 200 ba mbu ombusa yabe̱ la Yesu, “to̱ moto a si ta a bia ná te̱ite̱i buńa a yabe̱no̱, bato ba si ta pe̱ to̱ bombwea nika.” (Sacred Origins of Profound Things) Bolise̱ la ngand’a mbu di botedi nde bebwea ba mbu jita ombusa jasumwe̱ la Yesu o wase.

7. Ońola nje Kriste̱n a mbale̱ i si mabolise̱no̱ ngand’a mbu e?

7 Jita la bato di bi ná mbondo a ngand’a mbu e wu nde na basibi nikame̱ne̱ pe̱ na mandema mao na bola la mabea. K’eyembilan, o Inglisi na o matongo mō̱ ma Amerika, ponda po̱ e ta ńena bolise̱ la ngand’a mbu di tano̱ mweka ońola mbondo ao ni wu na basibi. Ba ta be̱ ba ko̱kise̱ to̱ nja nu mabolise̱ mo̱. Nde ombusa ponda, bato ba botedi pe̱te̱ o bolise̱ ngand’a mbu. Ońola nje Kriste̱n a mbale̱ i si mabolise̱no̱ ngand’a mbu e? Ońolana ba mapula o bwese̱ Loba muńe̱nge̱ o to̱ njika lambo ba mabolano̱.

JANGAME̱NE̱ BOLISE̱ BUŃA BA YABE̱ E?

8, 9. Ońola nje Kriste̱n a boso i si tano̱ i bolise̱ buńa ba yabe̱ e?

8 Ngando nipe̱pe̱ ni mabolisabe̱ na jita la bato ńe nde buńa babu ba yabe̱. Mo̱, Kriste̱n yangame̱ne̱ o bolise̱ buńa ba yabe̱ e? Bolise̱ la mińa ma yabe̱ Bibe̱l e makwaleano̱ mi ta nde ma ba ba si ta bowe̱ Yehova. (Bebotedi 40:20; Marko 6:21) Mińa ma yabe̱ mi ta be̱ nde mi bolisabe̱ o jabwe̱le̱ maloba ma lobango. Ońola nika nde Kriste̱n a boso “i tano̱ ye̱ne̱ bolise̱ la buńa ba yabe̱ ba moto ka ede̱mo a basibi.”​—The World Book Encyclopedia.

9 Bato ba Roma na ba Grikia ba kwaṅ ba ta ba dube̱ ná mō̱ ńasu te̱ a be̱n eweked’a mudī e mukeye̱ o yabe̱ lao, e matate̱ mo̱ botea bo buńa nate̱na o mińa me̱se̱ ma longe̱ lao. “Y’eweked’a mudī e be̱n mulatako ma ndimsi na loba lena bolise̱ la buńa bao bo te̱nge̱n nde na buńa nu moto a yabe̱no̱,” ka nje te̱ kalat’a Inglisi The Lore of Birthdays e matele̱ye̱no̱.

10. Ońola nje Kriste̱n we̱nge̱ i si mabolise̱no̱ mińa ma yabe̱ e?

10 Mo̱, o mo̱nge̱le̱ ná Yehova a do̱lisane̱ ngando i be̱n mulatako na ebasi e kwedi e? (Yesaya 65:11, 12) Ke̱m, a si do̱lisan mo̱. Ońola nika nde di si mabolise̱no̱ mińa ma yabe̱ to̱so̱ ngando nipe̱pe̱ ni be̱n mulatako na ebasi e kwedi.

MO̱, NIKA ŃE MWEŃA NA MBALE̱ E?

11. Ońola nje bato bō̱ ba mabolise̱no̱ ngando i be̱n mulatako na ebasi e kwedi e? Njika lambo langame̱ne̱ be̱ wa mweńa buka me̱se̱ e?

11 Bato bō̱ ba bi ná ngand’a mbu na yine̱ ngando ipe̱pe̱ i wu nde na basibi, nde ba mabenga nde o bolise̱ mo̱. Ba mo̱nge̱le̱ ná ngando ye nde lambo la bwam di mabole̱ babo̱ epolo o tombise̱ ponda mwemba na mbia mabu. Wa pe̱ o mo̱nge̱le̱ nde nika e? Tombise̱ la ponda mwemba na mbia di titi bobe. Yehova nde a weki mbia, a mapula pe̱ ná di be̱ne̱ mulatako ma bwam na mbia masu. (Efeso 3:14, 15) Nde, jangame̱ne̱ o we̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova, buka no̱ngo̱ dongo o ngando a ebasi e kwedi, o pula do̱lisane̱ mbia masu. Ońola nika nde ńamuloloma Paulo a kwalino̱ ná: “[Benga] wasa nje e mado̱lisane̱ Sango.”​—Efeso 5:10.

12. Nje ye ná e bola ná ngando e si do̱lisane̱ Yehova e?

12 Bato jita ba mo̱nge̱le̱ ná mbondo a ngando e titi mweńa, nde seto̱ nika nde Yehova a mo̱nge̱le̱no̱. A si do̱lisane̱ ngando i wu na ebasi e kwedi, to̱so̱ i mabwe̱le̱ bato ba benama to̱so̱ byemban b’ekombo. K’eyembilan, bato ba Egipto ba ta ba be̱ne̱ ngando jita ya maloba mabu ma lobango. Ombusa Bonaisrael busa o Egipto, bembilane̱ ngando po̱ ńa basibi, na babo̱ ba bele̱ mo̱ ná “buńa bonde̱ne̱ ba Yehova.” Nde, Yehova a ko̱kise̱ babo̱ ońolana ba boli nika. (Bebusedi 32:2-10) Ka nje te̱ muto̱ped’a mudī Yesaya a kwalino̱, di s’angame̱ne̱ “tapa lambo di si sangi!”​—Langa Yesaya 52:11.

BE̱ MUYAO O MULATAKO MO̱NGO̱ NA BANE̱

13. Njika myuedi me ná mi po̱ wa o mo̱nge̱le̱ ke̱ o no̱ngi bedomsedi o jese̱le̱ bolise̱ la ngando e?

13 Myuedi jita me ná mi po̱ wa o mo̱nge̱le̱ ke̱ o no̱ngi bedomsedi o jese̱le̱ bolise̱ la ngando. K’eyembilan: Nje nangame̱nno̱ bola yete̱na mako̱m mam m’ebolo ma baise̱ mba ońola nje na si mabolise̱no̱ ngand’a mbu mwemba na babo̱ e? Nje nangame̱nno̱ bola yete̱na moto a boli mba jabea la ngand’a mbu e? Nje nangame̱nno̱ bola yete̱na mom’am to̱so̱ munj’am a mapula ná na no̱nge dongo o ngando e? Ne̱ni neno̱ ná nongwane̱ bana bam ná ba si bwa ndutu ońolana ba si mabolise̱ ngando to̱so̱ buńa babu ba yabe̱ e?

14, 15. Nje weno̱ ná o bola yete̱na moto a some̱le̱ wa ngand’a mbu ńa bwam to̱so̱ ná a boli wa jabea e?

14 E mapula ná o be̱ ye̱ne̱ ke̱ o mano̱ngo̱ bedomsedi ba nje kwala na nje bola o to̱ njika bete̱medi. K’eyembilan, bato ba some̱le̱ te̱ wa ngand’a mbu ńa bwam to̱so̱ mbu ma bwam, o si mińa babo̱. We ná o kwala buka te̱ ná, “Na som.” Moto a baise̱ pe̱ te̱ wa myuedi, we ná o bola beteledi ońola nje o si mano̱ngo̱no̱ dongo. Nde, o ponda ye̱se̱ be̱ muyao, bia ne̱ni na nje kwala, o lee̱le̱ pe̱ edube. Bibe̱l e makwala ná: “Byala bańu be be̱ nde ponda ye̱se̱ ba muyao, be ńe̱ngisabe̱ na wanga; lo bie ne̱ni langame̱nno̱ bola moto te̱ jalabe̱.” (Kolose 4:6) Pondapo̱ we ná o tele̱ye̱ ná o to̱ndi o tombise̱ ponda na bane̱ na o bola pe̱ mabea, nde o po̱si ná o si mabola nika o ponda yin ngando.

15 Nje wangame̱nno̱ bola yete̱na moto a boli wa jabea e? Bibe̱l e si manande̱le̱ nje ye̱se̱ bola, nde e makwala ná di be̱ne̱ doi la mulema la bwam. (1 Timoteo 1:18, 19) Pondapo̱ moto ńe o bole̱ wa jabea a si bi ná o si mabolise̱ ngando. To̱so̱ e ná a kwala ná, “Na bi ná o si mabolise̱ nin ngando, nde to̱ na nika na mapula ná o kasane̱ mba din jabea.” We pe̱ ná o no̱ngo̱ bedomsedi o kasa jabea to̱ ke̱m. Nde o to̱ njika bedomsedi o mano̱ngo̱no̱, bola ná o kombe̱ doi la mulema la bwam. Di si mapula bola to̱ lambo di me̱nde̱ takise̱ mulatako masu na Yehova.

BIŃO̱ NA MBIA MO̱NGO̱

Ba ba maboleye̱ Yehova be bonam

16. Nje bola yete̱na mbia mo̱ngo̱ mu mapula bolise̱ ngando e?

16 Nje wangame̱nno̱ bola yete̱na mbia mo̱ngo̱ mu mapula o bolise̱ ngando e? O si be̱n ná wanane̱ babo̱. O̱nge̱le̱ ná, ba be̱n bwam o bola nje ba mapulano̱ o bola. Be̱ muyao o bole pe̱ mpo̱so̱ko mabu edube ka nje te̱ o me̱nde̱no̱ pula ná babo̱ pe̱ ba bole mo̱ngo̱ edube. (Langa Mateo 7:12.) Nde mbia mo̱ngo̱ mu mapula te̱ ná o tombise̱ ponda mwemba na babo̱ o pond’a ngando, nje wangame̱nno̱ bola e? Obiana o mano̱ngo̱ bedomsedi ba nje bola, se̱le̱ kane̱ Yehova ná ongwane̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Dutea ońola be bete̱medi, o po̱nge pe̱ muwaso jombwea nika. O̱nge̱le̱ ná, o mapula o do̱lisane̱ Yehova o ponda ye̱se̱.

17. Nje weno̱ ná o bola o jongwane̱ bana bo̱ngo̱ ná ba s’o̱nge̱le̱ ná be o bo̱lo̱ne̱ o ponda bane̱ beno̱ o bolise̱ ngando e?

17 Nje weno̱ ná o bola o jongwane̱ bana bo̱ngo̱ ke̱ ba me̱ne̱ bane̱ ba mabolise̱ ngando e? We ná o po̱ngea babo̱ son a ndema ponda na ponda te̱. We pe̱ ná o bola babo̱ mabea o ponda ba si menganno̱ wa lambo. Jabea diwo̱ di buki me̱se̱ weno̱ ná o bola bana bo̱ngo̱ le nde pond’ango̱ na ndol’ango̱.

BOLA BEBOLO BA JOWE̱ LA MBALE̱

18. Ońola nje jangame̱nno̱ o jukea o ndongame̱n a Kriste̱n e?

18 Ná di do̱lisane̱ Yehova, jangame̱ne̱ o jese̱le̱ ebasi e kwedi nikame̱ne̱ pe̱ na bede̱mo na ngando ba be̱n mulatako na mo̱. Nde, e mapula pe̱ ná di bole bebolo ba jowe̱ la mbale̱. Ne̱ni e? Mbadi po̱ ńe nde tongwea na jukea o ndongame̱n a Kriste̱n ponda na ponda te̱. (Langa Bonahebe̱r 10:24, 25.) Ndongame̱n ye nde dongo diwo̱ le mweńa jita la jowe̱ la mbale̱. (Myenge 22:23; 122:1) Je ná jembe̱ mō̱ na nune̱ ke̱ di dongame̱ne̱.​—Roma 1:12.

19. Ońola nje yeno̱ mweńa o langwea bape̱pe̱ mbale̱ ye o Bibe̱l wokono̱ e?

19 Dongo dipe̱pe̱ la jowe̱ la mbale̱ le nde kwalisane̱ la bane̱ nje wokono̱ o Bibe̱l. Jita la bato ba mabwa ndutu ońola mambo ma bobe ma mabolane̱ o wase. Yen ebe o bi bō̱ ba mabwe̱ ndutu ońola nika. Langwea babo̱ jombwea dipita lo̱ngo̱ la betańsedi la kie̱le̱ ni maye̱. Nika weno̱ o jukea o ndongame̱n a Kriste̱n, o langwea pe̱ bape̱pe̱ mbale̱ ye o Bibe̱l, o me̱nde̱ so̱ ná o si mabe̱ne̱ pe̱ ńo̱ngi o no̱ngo̱ dongo o ebasi e kwedi na bede̱mo bao. We ná o be̱ mbaki ná o me̱nde̱ be̱ bonam, na ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ njoasoa miwe̱n mo̱ngo̱ o mapo̱ngo̱no̱ o jowe̱ mo̱ o mbadi ni te̱nge̱n.​—Maleaki 3:10.