Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

MATAUPU 16

Ia Filifili e Tapuaʻi i le Atua

Ia Filifili e Tapuaʻi i le Atua

1, 2. O le ā le fesili e tatau ona e fesili ifo ai, ma aiseā e tāua ai lenā fesili?

A O E suʻesuʻeina le Tusi Paia, na e iloa ai o le toʻatele o tagata o loo faapea mai e tapuaʻi i le Atua, e latou te aʻoaʻo atu pe faia gaoioiga e inosia e le Atua. (2 Korinito 6:17) O le māfuaaga lenā ua faatonuina ai i tatou e Ieova e ō ese mai i lotu sesē po o “Papelonia le Aai Tele.” (Faaaliga 18:2, 4) O le ā lau gaoioiga o le a fai? E tofu uma lava i tatou taʻitoʻatasi ma se filifiliga e fai, ma e tatau ona tatou fesili ifo, ʻPe ou te manaʻo e tapuaʻi i le Atua i le auala o loo ia finagalo ai, po o le auala ua ou masani ai?’

2 Pe afai ua e tuua pe faamavae mai i se lotu sesē, o se filifiliga lelei lenā. Peitaʻi, e ono mauaa pea i lou loto nisi o tu ma aga a lotu sesē o loo e fiafia pea i ai. Seʻi o tatou iloiloina nisi o na tu ma aga, ma iloa ai pe aiseā e tāua tele ai ona tatou vaai i nei tu ma aga e pei o le auala e silasila i ai Ieova.

TUPUA MA LE TAUMAFAI E FAAMALIE TUAA UA MALILIU

3. (a) Aiseā e ono faigatā ai i nisi ona taofia le faaaogāina o tupua i a latou tapuaʻiga? (e) O le ā le faamatalaga a le Tusi Paia e faatatau i le faaaogāina o tupua e tapuaʻi atu ai i le Atua?

3 Ua faaaogā e nisi tagata tupua po o faatusa i o latou fale, e tapuaʻi atu ai i le Atua mo le tele o tausaga. Pe afai o le gaoioiga lea o loo e faia, atonu la e lē logolelei i lau faalogo pe e sesē foʻi i lou manatu, le lē faaaogāina o faatusa po o ni tupua e tapuaʻi ai i le Atua. Ae ia manatua, ua aʻoaʻoina i tatou e Ieova i le auala e tatau ona tapuaʻi atu ai iā te ia. Ua faailoa ma le manino mai foʻi i le Tusi Paia, e lē finagalo Ieova e tatou te faaaogāina tupua i la tatou tapuaʻiga.—Faitau le Esoto 20:4, 5; Salamo 115:4-8; Isaia 42:8; 1 Ioane 5:21.

4. (a) Aiseā e lē tatau ai ona tatou taumafai e faamalie o tatou tuaa ua maliliu? (e) Aiseā na faatonuina ai e Ieova ona tagata ina ia aua lava neʻi taumafai e fesootaʻi ma ē ua maliliu?

4 Atonu e faaalu e nisi le tele o le taimi ma le malosi e taumafai ai e faamalie o latou tuaa ua maliliu. E latou te ono faia ni gaoioiga e pei o le faamautinoa ua teu lelei tuugamau o tuaa, ma le manatu e faapea o le a faafiafia ai i latou, ma ʻalofia ai le faatupuina o lo latou ita. E iai foʻi nisi atonu e tapuaʻi i o latou tuaa ua maliliu. Peitaʻi, ua tatou aʻoaʻoina e lē mafai e i latou ua maliliu ona fesoasoani mai, pe faia foʻi se mea e tatou te afāina ai. E latou te lē o feola i se isi nofoaga. O le mea moni, o se lamatiaga le taumafai e fesootaʻi ma i latou ua maliliu. Aiseā? Talu ai o so o se feʻau e foliga mai o loo aumai mai i ē ua maliliu, o le mea moni e mai i temoni. O le māfuaaga lenā na faatonuina ai e Ieova le nuu o Isaraelu, ina ia aua lava neʻi taumafai e fesootaʻi ma ē ua maliliu pe aafia foʻi i so o se ituaiga o faiga faatemoni.—Teuteronome 18:10-12; tagaʻi i Faaopoopoga 26 ma le 31.

5. O ā auala e mafai ona fesoasoani iā te oe ina ia lē toe faaaogāina ai tupua, ma aua neʻi taumafai e faamalie tuaa ua maliliu?

5 O ā auala e mafai ona fesoasoani iā te oe ina ia lē toe faaaogāina ai tupua e tapuaʻi ai i le Atua, ma aua neʻi toe taumafai e faamalie tuaa ua maliliu? E manaʻomia ona e faitau i le Tusi Paia, ma mafaufau loloto i le silafaga a Ieova i nei mea. E silasila o ia i nei faiga o ni mea “inosia.” (Teuteronome 27:15) Tatalo iā Ieova i aso uma mo le fesoasoani, ina ia vaai i mea e pei o le auala e na te silasila ai, ma tapuaʻi i le auala e finagalo i ai o ia. (Isaia 55:9) E mafai ona e mautinoa e foaʻi atu e Ieova iā te oe le malosi e te manaʻomia, ina ia aveesea ai so o se mea e fesootaʻi atu i tapuaʻiga sesē.

PE E TATAU ONA TATOU FAAMANATUINA LE KERISIMASI?

6. Aiseā na filifilia ai Tesema 25 e faamanatu ai le aso na fanau ai Iesu?

6 O le Kerisimasi o se tasi o aso faamanatu iloga i le lalolagi, ma e toetoe o tagata uma e manatu i ai o le aso lea e faamanatu ai le fanau mai o Iesu. Peitaʻi, o le Kerisimasi e fesootaʻi atu i tapuaʻiga sesē. Ua faamatalaina i se tasi o tusi, sa faamanatu e tagata faapaupau o Roma le aso fanau o le lā iā Tesema 25. Na mananaʻo taʻitaʻi lotu ina ia avea le toʻatele o tagata faapaupau ma Kerisiano. E ui lava la e leʻi fanau Iesu iā Tesema 25, ae na latou filifili pea e faamanatuina le aso na fanau ai Iesu i lenā aso. (Luka 2:8-12) Peitaʻi, e leʻi faamanatuina e soo o Iesu le Kerisimasi. Na taʻua i se tasi o tusi, i totonu o le 200 tausaga talu ona mavae le fanau mai o Iesu, “e leai ma nisi na iloa ma e lē toʻatele na amanaʻia le aso tonu na fanau ai o ia.” (Sacred Origins of Profound Things) Na amata le faamanatuina o le Kerisimasi, ina ua mavae le silia ma le 300 tausaga talu ona māeʻa le taimi na soifua ai Iesu i le lalolagi.

7. Aiseā e lē faamanatuina ai e Kerisiano moni le Kerisimasi?

7 E iloa e le toʻatele le amataga faapaupau o le Kerisimasi ma tu ma aga e aofia ai, e pei o le faia o patī ma le foaʻi o meaalofa. O se faataʻitaʻiga, na iai le taimi na faasā ai ona faamanatu le Kerisimasi i Egelani ma isi vaega o Amerika, ona o le faapaupau o lona amataga. O so o se tasi lava na faamanatuina le Kerisimasi e faasalaina. Ae a o faagasolo taimi, na amata ai ona toe faamanatu e tagata le Kerisimasi. E lē faamanatuina e Kerisiano moni le Kerisimasi, ona e latou te mananaʻo e faamalie le finagalo o le Atua i so o se mea lava e latou te faia.

PE E TATAU ONA TATOU FAAMANATUINA ASO FANAU?

8, 9. Aiseā e leʻi faamanatuina ai e uluaʻi Kerisiano aso fanau?

8 O se isi aso faamanatu taʻutaʻua i le toʻatele o tagata o o latou aso fanau. Pe e tatau i Kerisiano ona faamanatuina aso fanau? E pau lava aso fanau o loo taʻua i le Tusi Paia, o aso fanau sa faamanatuina e i latou e leʻi tapuaʻi iā Ieova. (Kenese 40:20; Mareko 6:21) Na faaaogā aso fanau e faamamaluina ai atua sesē. O le māfuaaga lenā na vaai ai uluaʻi Kerisiano i le “faamanatuina o le aso fanau o so o se tasi o se aganuu faapaupau.”—The World Book Encyclopedia.

9 Na talitonu tagata Roma ma tagata Eleni anamua, o taimi uma lava e fanau mai ai se tagata, e iai se agaga e faatasi ma lenā tagata, ma o le a puipuia e lenā agaga lea tagata i lona olaga atoa. Ua faamatalaina i se tasi o tusi: “E iai le faiā faapitoa i le va o lenā agaga ma se atua e tutusa lona aso fanau ma le tagata e ona le aso fanau.”—The Lore of Birthdays.

10. Aiseā e lē tatau ai i Kerisiano i aso nei ona faamanatuina aso fanau?

10 Pe e te manatu e finagalo malie Ieova i aso faamanatu e fesootaʻi i lotu sesē? (Isaia 65:11, 12) E leai. O le māfuaaga lenā e tatou te lē faamanatuina ai aso fanau, po o so o se aso faamanatu lava e iai se sootaga ma lotu sesē.

PE E TĀUA LE ILOAINA O LE AMATAGA O ASO FAAMANATU?

11. (a) Aiseā e faamanatu ai e nisi tagata aso faamanatu? (e) O le ā e tatau ona e faatāuaina?

11 Ua iloa e nisi tagata le amataga faapaupau o le Kerisimasi ma isi aso faamanatu, ae o loo faaauau pea ona latou faamanatuina. E latou te manatu o nei aso faamanatu o se avanoa lelei lea e faifaimea faatasi ai ma aiga. Po o lou lagona lenā? E lē o se mea leaga le manaʻo e faifaimea faatasi ma ou aiga. Na amataina e Ieova lenei faatulagaga o le aiga, ma e finagalo o ia ina ia lelei la tatou faiā ma i latou. (Efeso 3:14, 15) Peitaʻi, e tatau ona tatou taulaʻi atu i le mauaina o se faiā lelei ma Ieova, nai lo o le faamalieina o o tatou tauaiga e ala i le faamanatuina o aso faamanatu sesē faalelotu. O le māfuaaga lenā na faapea mai ai le aposetolo o Paulo: “Ia faamautinoa pea po o ā mea e fiafia i ai le Alii.”—Efeso 5:10.

12. O ā aso faamanatu e lē fiafia i ai le finagalo o Ieova?

12 O le toʻatele o tagata e manatu e lē tāua le amataga o se aso faamanatu. Peitaʻi e lē o le silafaga lenā a Ieova. E lē finagalo malie o ia i aso faamanatu e amata mai i lotu sesē, pe faamamaluina ai tagata po o se atunuu. O se faataʻitaʻiga, e tele aso faamanatu sa faia e tagata Aikupito mo o latou atua sesē. Ina ua ō ese le nuu o Isaraelu mai i Aikupito, na latou faataʻitaʻia ai se tasi o aso faamanatu faapaupau a tagata Aikupito, ma taʻua o “se tausamiga iā Ieova.” Ae na faasalaina i latou e Ieova ona o le faia o lenā mea. (Esoto 32:2-10) E pei lava ona taʻua e le perofeta o Isaia, e lē tatau ona tatou “papaʻi atu i se mea e lē mamā.”—Faitau le Isaia 52:11.

IA AGALELEI A O FEUTAGAʻI MA ISI

13. O ā fesili e te ono tuufesili ai, pe a e filifili e te lē toe faamanatuina aso faamanatu?

13 Pe a e filifili e te lē toe faamanatuina aso faamanatu, atonu o le a tele ni fesili e te tuufesili ai. O se faataʻitaʻiga: O le ā e tatau ona ou faia pe a fesili mai ē matou te faigaluega faatasi, i le māfuaaga ou te lē faamanatuina ai le Kerisimasi? O le ā e tatau ona ou faia pe a aumai e se tasi se meaalofa o le Kerisimasi? O le ā e tatau ona ou faia pe a faatalitalia e laʻu paaga faaipoipo ou te faamanatuina se aso faamanatu? E faapefea ona ou fesoasoani i laʻu fanau ina ia ʻalofia le faanoanoa, ona o le lē faamanatuina o se aso faamanatu po o latou aso fanau foʻi?

14, 15. O le ā e mafai ona e faia pe a faamanuia atu e se tasi le Kerisimasi, pe avatu foʻi se meaalofa mo oe?

14 E tāua ona faaaogā le mafaufau lelei, pe a e filifili po o le ā le faamatalaga ma le gaoioiga e ao ona e fai pe a tulaʻi mai se tulaga faapea. O se faataʻitaʻiga, pe a faapea mai tagata “Manuia le Kerisimasi,” e lē manaʻomia ona e lē ano i ai, ae e mafai ona e tali atu: “Faafetai lava.” Peitaʻi a tulaʻi mai ni tulaga e fia iloa atili ai e le tagata nisi faamatalaga, e te ono filifili la e faamatala iā te ia le māfuaaga e te lē faamanatuina ai se aso faamanatu. Ae ia faia pea i se auala agalelei, faautauta ma faaaloalo. Ua taʻua i le Kolose 4:6: “Ia lē aunoa ona outou tautatala atu i upu e logolelei, ia faamāi i le masima, ina ia outou iloa le auala e tali atu ai i tagata taʻitoʻatasi.” E te ono faamatala i ai e te fiafia e faifaimea faatasi ma isi ma avatu meaalofa, ae e te lē faia faapea pe afai e fesootaʻi atu i nei aso faamanatu.

15 O le ā e tatau ona e faia pe afai e avatu e se tasi se meaalofa iā te oe? E lē o aumaia i le Tusi Paia se lisi o tulafono, peitaʻi, o loo taʻua ai e tatau ona faamautinoa e lelei o tatou lotofuatiaifo. (1 Timoteo 1:18, 19) Atonu e lē iloa e le tagata o loo avatuina iā te oe le meaalofa, e te lē faamanatuina aso faamanatu. Pe atonu foʻi e faapea atu lenā tagata iā te oe: “Ou te iloa e te lē faamanatuina lea aso faamanatu, ae ou te manaʻo pea e avatu lenei meaalofa ma oe.” Po o le ā lava le tulaga, ae e mafai ona e filifili pe e te taliaina le meaalofa pe leai. Peitaʻi, po o le ā lava le filifiliga e te faia, ia faamautinoa o loo lelei lou lotofuatiaifo. E tatou te lē mananaʻo e faia se mea e iai se aafiaga leaga i la tatou faiā ma Ieova.

AE FAAPEFEA OE MA LOU AIGA?

E fiafia i latou o loo auauna iā Ieova

16. O le ā e tatau ona e faia pe a mananaʻo lou aiga e faamanatu se aso faamanatu?

16 O le ā e tatau ona e faia pe a mananaʻo lou aiga e faamanatu se aso faamanatu? E lē tatau ona e finau ma i latou. Ia manatua, e iai la latou aiā e filifili ai le mea e latou te mananaʻo e fai. Ia faaalia pea le agalelei ma faaaloalo i a latou filifiliga, e pei foʻi ona e manaʻo e latou te faaaloalo i au filifiliga. (Faitau le Mataio 7:12.) Ae afai e mananaʻo lou aiga e tou te faatasitasi i taimi o aso faamanatu, o le ā e tatau ona e faia? A o leʻi faia sau filifiliga, tatalo iā Ieova mo le fesoasoani ina ia e faia ai le filifiliga saʻo. Mafaufau i le mataupu lea ua tulaʻi mai, ma fai ni au saʻiliʻiliga e faatatau i lea mataupu. Manatua, e te manaʻo e faafiafia i taimi uma le finagalo o Ieova.

17. O le ā e mafai ona e faia e fesoasoani ai i lau fanau e ʻalofia faalogona o le faanoanoa, pe a faamanatu e isi aso faamanatu?

17 O le ā e mafai ona e faia e fesoasoani ai i lau fanau, pe a latou mātauina isi tagata o loo faamanatuina aso faamanatu? E mafai ona e fuafua e faia se mea faapitoa mo i latou mai i lea taimi i lea taimi. E mafai foʻi ona e avatu ni meaalofa ma i latou, i taimi e latou te lē faatalitalia. Ae o le meaalofa sili e mafai ona e avatu i lau fanau, o lou taimi ma lou alofa.

AUAI I LE TAPUAʻIGA MONI

18. Aiseā e tatau ai ona tatou auai i sauniga faa-Kerisiano?

18 Ina ia faafiafiaina Ieova, e manaʻomia ona tatou ō ese mai i lotu sesē ma lafoaʻi tu ma aga ma aso faamanatu e fesootaʻi atu i na lotu sesē. Peitaʻi, e manaʻomia foʻi ona tatou auai i le tapuaʻiga moni. E faapefea? O se tasi o auala, o le auai lea e lē aunoa i sauniga faa-Kerisiano. (Faitau le Eperu 10:24, 25.) O sauniga o se vala tāua lea o le tapuaʻiga moni. (Salamo 22:22; 122:1) E mafai ona tatou fefaalaeiauaʻi le tasi i le isi pe a faapotopoto faatasi.—Roma 1:12.

19. Aiseā e tāua ai ona e faailoa atu i isi aʻoaʻoga a le Tusi Paia?

19 O se isi vala o le filifili e auai i le tapuaʻiga moni, o le faailoa atu lea i isi o mea ua e aʻoaʻoina mai i le Tusi Paia. O le toʻatele o tagata ua pagatia ona o mea leaga o loo tutupu i le lalolagi. Atonu e te iloa nisi o loo iai na faalogona. Ia taʻu atu iā i latou le faamoemoe matagofie ua e maua mo le lumanaʻi. A o e auai i sauniga faa-Kerisiano ma faailoa atu i isi aʻoaʻoga moni mai i le Tusi Paia, o le a e iloa ai e lē o toe iai iā te oe se faanaunauga e auai i lotu sesē ma a latou tū ma aga. E mafai ona e mautinoa o le a e fiafia, ma o le a matuā faamanuia e Ieova au taumafaiga, pe afai e te filifili e tapuaʻi i le auala e finagalo i ai o ia.—Malaki 3:10.