1, 2. Fini mìatɛnŋ akpɔ bexu le gbɛɔ?

SƆƐ mɔ èzɔn afɔ yikɔ yí eshi ɖo yí jihɔn gangan ɖeka bla. Jeŋkwimɛ yubɔ yí le zo ɖekɔ miamiamia, eji tɔ gbe ɖeɖe. Eyi eshi tɔ jaja. Ètɔ fini àbe do jiji. Kpɔ lé eji ajɔ eo, nɔ èvakpɔ bexu nywi ɖeka yí be do ɖa!

² Nɔnɔmɛ ŋtɔ́ hanci mɛ yí mìle le egbɛmɛ nɛ. Xexeɛ mɛ nɔnɔmɛwo fɔn yí dokɔ ahɛn doji. Àtɛnŋ abiɔ eoɖeki se mɔ: ‘Fini natɛnŋ akpɔ bexu leɔ?’ Bibla mɛ hakpatɔ ɖeka ŋwlɛn mɔ: “Ŋ nu nɔ Tɔhonɔ mɔ, ‘E nyi anyi hwlɛngan tɔxu, anyi bexu. Anyi Mawu, ŋ doji do Eo nu.’ ” (Ehajiji Wema 91:2) Ɛɛ, Yehowa atɛnŋ ana akɔnfafa mì le mìwo cukaɖawo mɛ kaka yɛ, yí egbena mɔkpɔkpɔ nywi mì kudo esɔmɛ nu.

3. Lé mìatɛnŋ asɔ Yehowa wa mìwo bexu doɔ?

³ Lé Yehowa atɛnŋ aglɔn ta nɔ mì doɔ? Átɛnŋ akpedo mì nu nɔ mìakpanŋkɔ cukaɖa ɖekpokpui ci yí ava mì ji. Ésɛnŋ wu mɛ ciwo pleŋ yí jikɔ awa nuvwin koɖo mì. Nɔ enubaɖa ɖe jɔ do mì ji gbɛ can ɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa adra wo do le esɔmɛ. Bibla do ŋsɛn mì mɔ: “Míkpɔtɔ anɔ Mawu lɔnlɔn lɔ mɛ.” (Ʒuda 21, nwt) Ele mɔ mìate gogo Yehowa keŋ axɔ kpedonu le cukaɖawo hwenu. Vɔ lé mìatɛnŋ awɛ doɔ?

4, 5. Lé Yehowa dasɛ lɔnlɔn ci eɖo nɔ mì doɔ?

⁴ Gbɔxwe mìakpɔtɔ anɔ Yehowa gbɔɔ, eʒan mɔ  mìanya lé elɔn mì sugbɔ do. Bu enu ciwo pleŋ Yehowa wa nɔ mì kpɔ! Éna nyigban nywi ɖeka mì, égbena aci koɖo elan nyakpɔkpɔwo mì. Égbena ŋɖuɖu vivi ciwo yí mìaɖu koɖo eshi nywi ci mìanu mì. Yehowa kpla yi ŋkɔ koɖo yi nɔnɔmɛ nywiwo mì le Bibla mɛ. Sɔwu hunnɔwo pleŋ ɔ, édasɛ yi lɔnlɔn nɔ mì ci edɔ Eviɛ lɔnlɔntɔ, Yesu, ɖaɖa nyigban ji yí evasɔ yi gbe na do ta nɔ mì. (Ʒan 3:16) Vɔnsa cɛ na yí esɔmɛ mɔkpɔkpɔ nywi ɖeka sun mì shi.

⁵ Yehowa ɖo Mɛsia Fyɔɖuxu, ci yí nyi jeŋkwimɛ cɛkpakpa ci yí agu efunkpekpewo pleŋ le majinjinɖe mɛ. Fyɔɖuxu lɔ atrɔ nyigban anyi Paradiso, fini yí amɛshiamɛ anɔ fafa koɖo jijɔ mɛ le sɔyi mavɔmavɔ. (Ehajiji Wema 37:29) Emɔ bu ci ji Yehowa gbedasɛ le mɔ yelɔn mì yí nyi mɔ, ékplakɔ mì lé mìatɛnŋ anɔ agbe do le emɔ nywitɔ ji le kakacɛ mɛ. Égbeyɔkɔ mì mɔ mìwo le do gbe ɖaɖa nɔ ye, yí yele gbesɔsɔ ase mìwo gbedodoɖawo. Yehowa dasɛ lɔnlɔn ci eɖo nɔ mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka petii.

6. Lé ele mɔ àwa nu do lɔnlɔn ci Yehowa ɖo nɔ eo nu doɔ?

⁶ Lé ele mɔ àwa nu do lɔnlɔn ci Yehowa ɖo nɔ eo nu doɔ? Dasɛ ni mɔ enu ciwo pleŋ yɛwa nɔ ye, jeŋ nɔ ye. Ewa ŋshishi mɔ amɛ sugbɔ nyi akpemadotɔwo le egbɛ mɛ. Ahanke enɔ le hwecinu yí Yesu nɔ nyigban ji nɛ. Gbeɖekaɔ, Yesu da dɔ̀ nɔ kponɔ amɛwo, vɔ ɖeka kpaŋ yí va do akpe ni. (Luiki 17:​12-17) Mìji mɔ mìaɖyi ŋsu ci yí do akpe nɔ Yesu. Mìjinɔ gashiagamɛ mɔ mìadonɔ akpe nɔ Yehowa.

7. Lé lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa ɖo acito doɔ?

⁷ Ele mɔ mìwo can mìadasɛ nɔ Yehowa mɔ mìluin.  Yesu nu nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ, woɖo alɔn Yehowa koɖo wowo ji pleŋ, wowo gbe pleŋ koɖo wowo susu pleŋ. (Hlɛn Matie 22:37.) Enyɔ lɔ gɔnmɛ ɖe?

8, 9. Lé mìatɛnŋ adasɛ nɔ Yehowa mɔ mìluin ɔ?

⁸ Nunu kpoŋ mɔ mìlɔn Yehowa ɖekɛ sun a? Oo. Nɔ mìluin koɖo mìwo ji, mìwo gbe koɖo mìwo susu pleŋ ɔ, mìadasɛ yi to mìwo nuwanawo mɛ. (Matie 7:​16-20) Bibla dasɛ petii mɔ nɔ mìlɔn Mawuɔ, mìawa do yi sewo ji. Ecɛ wawa gbɔnnua? Oo, ɖo Yehowa “sewo de gbɔnnu o.”​—Hlɛn 1 Ʒan 5:3.

⁹ Nɔ mìɖonɔ to Yehowaɔ, mìakpɔ jijɔ yí enu aje ji nɔ mì le agbe mɛ. (Ezai 48:​17, 18) Vɔ nyi yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ anɔ Yehowa gbɔɔ? Na mìakpɔɛ ɖa.

10. Nyi yí taɖo èɖo akpɔtɔ akplakɔ nu so Yehowa nuɔ?

¹⁰ Lé èwɛ yí vanyi Yehowa xlɔɔ? To ao Bibla kplakpla jiɔ, ènya nu sugbɔ so Yehowa nu yí vanyi xlɔ koɖi. Exlɔnyinyi cɛ le shigbe ezo hannɛ, ele mɔ àtrinkɔ do nɔ ŋgbeci o. Shigbe lé eʒan nake gbɔxwe ezo akpɔtɔ ajekɔ nɛɔ, ahanke eʒan mɔ àkpɔtɔ akplakɔ nu so Yehowa nu gbɔxwe eo koɖo yi xlɔnyinyi asɛnŋ doji nɛ.​—Elododo Wema 2:​1-5.

11. Ŋsɛn ci yí Bibla kplakpla akpɔ do eo jiɔ?

¹¹ Nɔ èkpɔtɔ yí kplakpla Biblaɔ, àkpla enu ciwo yí awa dɔ do ao ji ji. Kpɔ lé Yesu nukplavi amɛve ɖekawo se le wowoɖekiwo mɛ hwecinu yí Yesu ɖekɔ Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo mɛ nɔ wo ɖa. Wonu mɔ: “Mìwo jiwo dele zo le mì mɛ hwecinu yí ele nuxu xokɔ nɔ mì le emɔ lɔ ji, yí le Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo mɛ ɖekɔ nɔ mì kitokito ba?”​—Luiki 24:​32, nwt.

12, 13. (a) Nyi yí atɛnŋ ajɔ do lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu jiɔ? (b) Lé mìawɛ yí lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu akpɔtɔ asɛnkɔŋ ɔ?

 ¹² Shigbe lé Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo mɛ gɔnmɛsese wa dɔ do enukplavi lɔwo ji ji veviɖe nɛɔ, etɛnŋ wa ahan nɔ eo hwecinu yí ètɔ Bibla gɔnmɛ sese. Ecɛ kpedo eo nu yí èvajeshi Yehowa ɖɛ yí luin. Ŋgbelɔn nɔ lɔnlɔn cɛ aci alo aɖe kpɔtɔ o.​—Matie 24:12.

¹³ Nɔ èvanyi xlɔ koɖo Mawuɔ, ele mɔ ado gbla sɛnsinɖe yí ana exlɔnyinyi lɔ akpɔtɔ asɛnkɔŋ. Èɖo akpɔtɔ akplakɔ nu so Yehowa koɖo Yesu nu, yí abunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo yí èkplakɔ nu koɖo lé àwa do wo ji le ao gbenɔnɔ mɛ do. (Ʒan 17:3) Nɔ èhlɛnkɔ Bibla alo èkplɛkɔɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyi yí ecɛ kplaŋ so Yehowa Mawu nuɔ? Nyi yí taɖo ŋɖo alɔn Mawu koɖo anyi ji pleŋ, koɖo anyi gbe pleŋ ɔ?’​—1 Timɔte 4:15.

14. Lé gbedodoɖa akpedo mì nu yí lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa akpɔtɔ asɛnkɔŋ dojiɔ?

 ¹⁴ Nɔ èɖo exlɔ adodwi ɖeɔ, àxonɔ nuxu koɖi kabakaba, ecɛ ana míwo xlɔnyinyi lɔ akpɔtɔ asɛnkɔŋ doji. Ahanke, nɔ mìxokɔ nuxu nɔ Yehowa to gbedodoɖa ji kabakabaɔ, ana yí lɔnlɔn ci mìɖo ni akpɔtɔ asɛnkɔŋ. (Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 5:17.) Gbedodoɖa nyi enunana nywi so mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ gbɔ. Mìɖo anunɔ mìwo ji mɛ nyɔwo ni gashiagamɛ. (Ehajiji Wema 62:8) Mìdeɖo akpla mìwo gbedodoɖawo do susu mɛ anunɔ o, vɔ enyɔ ciwo yí le ji mɛ nɔ mì ŋtɔŋtɔ yí mìanunɔ. Ɛɛ, nɔ mìkpɔtɔ yí kplakɔ Bibla yí gbedonɔ gbe ɖaɖa so mìwo ji mɛɔ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa akpɔtɔ asɛnkɔŋ doji.

15, 16. Lé èkpɔnɔ kunuɖeɖedɔ lɔ doɔ?

¹⁵ Nɔ mìakpɔtɔ anyi Yehowa xlɔwoɔ, mìɖo agbexonɔ nuxu so mìwo xɔse nu nɔ mɛbuwo. Mɔnukpɔkpɔ vevi ɖeka enyi mɔ, mìaxonɔ nuxu so Yehowa nu nɔ mɛbuwo. (Luiki 1:74) Égbenyi edɔ ci Yesu ɖo nɔ Kristotɔ adodwiwo pleŋ. Mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka ɖo adra Mawu Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ. Ètɔɛ ji vɔa?​—Matie 24:14; 28:​19, 20.

¹⁶ Apostolo Pɔlu kpɔɛ mɔ kunuɖeɖedɔ lɔ nyi enuxɔafi vevi ɖeka; éyɔɛ mɔ “dɔkunu.” (2 Korɛntitɔwo 4:7) Nuxuxoxo so Yehowa koɖo yi tamɛɖoɖo nu, nyi edɔ vevitɔ ci àtɛnŋ awa. Enyi emɔ ci ji àto asɛn Yehowa, yí edonɔ afixɔxɔ enu ciwo yí èwanɔ ni nu. (Ebretɔwo 6:10) Kunuɖeɖedɔ lɔ agbetɛnŋ ahɛn nyɔna vɛ nɔ eo koɖo mɛ ciwo yí ɖokɔ to eo, ɖo èkpekɔdo eoŋtɔ koɖo mɛbuwo nu nɔ míate gogo Yehowa, yí akpɔ agbe mavɔ.  (Hlɛn 1 Korɛntitɔwo 15:58.) Edɔ bu ɖe li yí ado jijɔ nɔ eo wu cɛa?

17. Nyi yí taɖo Kunuɖeɖedɔ lɔ ʒan kpataɔ?

¹⁷ Kunuɖeɖedɔ lɔ ʒan kpata. Mìɖo “adra nyɔ lɔ,” yí mìɖo “akpɔtɔ awɛkɔ veviɖe.” (2 Timɔte 4:​2, nwt) Eʒan mɔ amɛwo anya nu so Mawu Fyɔɖuxu nu. Bibla nu mɔ: “Ŋkeke gangan Yehowa tɔ gogo! Égogo, yí le ju ji sugbɔ gbɔkɔ!” Vɔvɔnu lɔ “daci ŋgbe o!” (Zefania 1:​14, nwt; Xabakuku 2:​3, nwt) Ɛɛ, le majinjinɖe mɛɔ, Yehowa agu Satana xexe vwin lɔ. Gbɔxwe ajɔɔ, ele mɔ woakanxle amɛwo nɔ woatɛnŋ asɔ gbeta yí asɛn Yehowa.

18. Nyi yí taɖo mìɖo asɛn Yehowa koɖo Kristotɔ adodwi buwoɔ?

¹⁸ Yehowa ji mɔ mìwo le sɛn ye doju koɖo Kristotɔ adodwi buwo. Bibla nu mɔ: ‘Mìɖo abu tamɛ so mìwonɔnɔwo nu, yí akpɔ lé mìakpedo mìwonɔnɔwo nu do yí adasɛ lɔnlɔn koɖo enunywiwawa. Mìdeɖo ami bɔbɔ vava o. Eyi amɛ ɖewo wanɔ. Vɔ, mìɖo akpeta yí ado ŋsɛn lanmɛ nɔ mìwonɔnɔwo. Míɖo awanɔ takpekpe sugbɔsugbɔ ci míkpɔ mɔ ŋkeke lɔ gogo.’ (Ebretɔwo 10:​24, 25) Mìɖo ado gbla ɖeshiaɖe ayinɔ mìwo bɔbɔwo. Bɔbɔ lɔwo nanɔ mɔnukpɔkpɔ mì yí mìdonɔ ezo koɖo ŋsɛn lanmɛ nɔ mìwonɔnɔwo.

19. Nyi yí akpedo eo nu yí nalɔn nɔvio Kristotɔwoɔ?

¹⁹ Nɔ èyinɔ bɔbɔwoɔ, àkpɔ exlɔ nywi ciwo yí akpedo eo nu yí nasɛn Yehowa. Àdo go nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu vovovo, ciwo yí jikɔ mɔ yewoasɛn Yehowa lé yewoakpe ji do shigbe eo hannɛ. Wowo can nyi nuvɔnmɛwo yí wanɔ afɛn shigbe eo hannɛ. Nɔ woje agɔ do eoɔ, nɔ gbesɔsɔ asɔ ke wo. (Hlɛn Kolosetɔwo 3:13.) Ao ŋkuviwo le nɔnɔ nɔvio Kristotɔwo nɔnɔmɛ nywiwo ji gashiagamɛ, ecɛ wawa akpedo eo nu yí nalɔn wo yí ate gogo Yehowa wu.

20, 21. Nyi yí “agbe adodwi lɔ” nyiɔ?

²⁰ Yehowa ji mɔ agbe adodwi lɔ lé sun ye xlɔwo pleŋ shi. Bibla kpla mì mɔ mìwo gbe le esɔmɛ ato akpo xesexese nɔ egbɛ tɔ.

²¹ Mìanɔ agbe tɛgbɛɛ le esɔmɛ, danyi na nɔ exwe 70 alo 80 kpoŋ o. Mìanɔ “agbe mavɔ” le lanmɛsɛn, fafa koɖo jijɔkpɔkpɔ blebu mɛ le paradiso nyakpɔkpɔ ɖeka mɛ. Ecɛ yí Bibla yɔ mɔ “agbe adodwi lɔ.” Yehowa ɖo gbe ɖɛ mɔ yeana agbe adodwi cɛ mì. Vɔ mìɖo awa enushianu ci mìatɛnŋ awa kakacɛ yí ali “sɛnsinɖe.”​—1 Timɔte 6:​12, 19.

22. (a) Lé mìatɛnŋ “alé agbe adodwi lɔ sɛnsinɖe” doɔ? (b) Nyi yí taɖo ŋɖe deli mìawa le mìwoɖekiwo shi yí aje nɔ agbe mavɔɔ?

²² Lé mìatɛnŋ “alé agbe adodwi lɔ sɛnsinɖe” doɔ? Mìɖo awa “enywi” yí anyi “dɔkunɔwo le edɔ nywiwo wawa mɛ.” (1 Timɔte 6:​18, nwt) Ecɛ dasɛ mɔ, mìɖo awanɔ do enu ciwo yí mìkplakɔ le Bibla mɛ ji. Ele ahan gan, agbe adodwi lɔ kpɔkpɔ denɔ te do mìwo gbladodowo ji o. Ŋɖe deli mìawa le mìwoɖekiwo shi yí aje nɔ agbe mavɔ gbeɖe o. Ényi enu ci Yehowa ana yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo faa, “ŋshishikuku” Mawu tɔ ci mìdeje nɔ o yí enyi. (Rɔmatɔwo 5:15) Mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ jikɔ veviɖe mɔ, yeasɔ enu cɛ na ye sɛntɔ egbejinɔtɔwo.

23. Nyi yí taɖo èɖo asɔ gbeta nywiwo le kakacɛ mɛɔ?

²³ Biɔ eoɖeki se mɔ, ‘Ŋsɛnkɔ Mawu shigbe lé eji do nɛa?’ Nɔ èkpɔ mɔ ashitrɔtrɔ ɖewo li yeɖo awaɔ, wa wo kaba. Nɔ mìɖoŋ do Yehowa nu yí wanɔ enu ci ji mìkpe keŋ aɖo to yiɔ, Yehowa anyi mìwo bexu. Áglɔn ta nɔ yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo le ŋkeke  kpɛtɛkpɛtɛwo mɛ nɔ Satana xexe vwin cɛ. Eyi Yehowa ana mìanɔ agbe tɛgbɛɛ le Paradiso mɛ, shigbe lé eɖo gbe ɖɛ nɛ. Ɛɛ, àtɛnŋ akpɔ agbe adodwi lɔ nɔ èsɔ gbeta nywiwo le kakacɛ mɛ!