Langsung ke konten

Langsung ke daftar isi

PASALẸ̌ MAPUL᷊O SIO

Tatapẹ̌ Pakarani si Yehuwa

Tatapẹ̌ Pakarani si Yehuwa

1, 2. Orasẹ̌ ini, su apa i kitẹ botonge mẹ̌těngkal᷊indung?

KĚNANG pẹ̌tiněna i kau rụdal᷊eng su tempong piạ dělang. Langị narěndung, piạ kilạ dingangu tingihu rělụ. Tawe nararěna nẹ̌tahiti mal᷊awọ. I kau tantu mědeạ tampạ pẹ̌sasirungang. I kau mal᷊uasẹ̌ nakaěbạ tampạ mamara kụ makasirung si kau!

2 Kerene lai orasẹ̌ ini, dunia sauneng kakạdal᷊akịe. I kau ěndịu mětẹ̌tiněna, ’Su apa iạ botonge mẹ̌těngkal᷊indung?’ Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Wotonge mẹ̌bera su MAWU, ’Seng i Kau e tumatatawang dingangu pẹ̌kakěllungangku, Duataku, seng si Kau e iạ mangimang.’” (Mazmurẹ̌ 91:2) Yehuwa makatul᷊ung si kitẹ tumatěngo kasasusah orasẹ̌ ini dingangu měgělị pělaharapẹ̌ su tempo mahi.

3. Apa harusẹ̌ koateng tadeạu Yehuwa mẹ̌tul᷊ung si kitẹ su tempong sigěsạ?

3 Kerea Yehuwa měndiagạ si kitẹ? I Sie botonge mẹ̌tul᷊ung si kitẹ tumatěngo haghing kasasusah, kụ i Sie limembong matoghasẹ̌ bọu kěbị apang mapulu měnilakạ si kitẹ. Maning piạ hombang, i kitẹ botonge mangimang su tempo mahi Yehuwa sarung mapakailang kěbị ene. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Pěmpẹ̌biahẹ̌ sidutu su ral᷊ungu kakěndagu Mawu Ruata.” (Yudas 21) I kitẹ harusẹ̌ tatapẹ̌ marani dingangi Yehuwa, tadeạu i Sie mẹ̌tul᷊ung si kitẹ su tempong sigěsạ. Kerea carane?

MĚNGARĚGA KAKĚNDAGU MAWU

4, 5. Kerea Yehuwa něnodẹ kakěndag’E si kitẹ?

4 Tadeạu tatapẹ̌ marani dingangi Yehuwa, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung kaguwạu kakěndag’E si kitẹ. Kěnang pẹ̌tiněna apa seng nikoạ’E gunang i kitẹ. I Sie něgělị dunia ini kụ su ral᷊unge piạ haghing sasuang dingangu binatang. I Sie lai něgělị kaěng matemang dingangu akẹ burěsi gunang inungang. Bọu Alkitapẹ̌, Yehuwa něněntiro si kitẹ areng’E dingangu manga sipat’E. Limembong maarěga lai, Yehuwa něgělị Ahuse, i Yesus, gunang makoạ tatěbusẹ̌ tadeạu i kitẹ maliwirẹ̌ bọu rosa dingangu papate. (Yohanes 3:16) Ual᷊ingu ene i kitẹ piạ pělaharapẹ̌ su ěllo mahi.

5 Yehuwa lai něndarisị sěmbaụ Kararatuang su sorga, kụ seng mal᷊ighạ mapakailang kěbị kasasusah. Kararatuang ene sarung měkoạ dunia ini firdaus, kụ taumata sarung měbiahẹ̌ mal᷊uasẹ̌ sarang karěngụe. (Mazmurẹ̌ 37:29) Cara wal᷊inẹ Yehuwa něnodẹ kakěndag’E, i Sie něněntiro si kitẹ dal᷊engu pěbawiahẹ̌ kapaelange. I Sie měgẹ̌gausẹ̌ si kitẹ mẹ̌doa si Sie, kụ i Sie sadia dumaringihẹ̌ daroang i kitẹ. Kěbị ini nělahẹ kakěndagi Yehuwa su kěbị taumata.

6. Apa koatengu ual᷊ingu Yehuwa seng něnodẹ kakěndag’E?

6 Apa koatengu ual᷊ingu Yehuwa seng něnodẹ kakěndag’E? Todẹko tatarimakasẹu si Yehuwa. Katewe, kal᷊awokange taumata běga mẹ̌tarimakasẹ, kere su tempong i Yesus kangerẹ. Sěnsul᷊ẹ tempo Yesus napakapiang mapul᷊ong katau pia sakị e kusta, katewe kětạeng sěngkatau nẹ̌tarimakasẹ si sie. (Lukas 17:12-17) I kitẹ mapulu kere sěngkatau ene. I kitẹ mapulu turusẹ̌ mẹ̌tarimakasẹ si Yehuwa.

7. Kerea i kitẹ harusẹ̌ kuměndagẹ̌ si Yehuwa?

7 I kitẹ lai harusẹ̌ měnodẹ kakěndagẹ̌ si Yehuwa. Yesus naul᷊ị manga murite harusẹ̌ kuměndagẹ̌ si Yehuwa dingangu kaguwạu naung, pěbawiahẹ̌, dingangu tiněna. (Basa Matius 22:37, Terjemahan Dunia Baru, NW) Apa mangal᷊ene bawera ene?

8, 9. Kerea i kitẹ měnodẹ kakěndagi kitẹ si Yehuwa?

8 Mẹ̌bera i kitẹ makěndagẹ̌ si Yehuwa, apa ene seng botonge? Tala. Mạeng i kitẹ kuměndagẹ̌ si Yehuwa dingangu kaguwạu naung, pěbawiahẹ̌, lai tiněna, i kitẹ sarung měnodẹ ene bọu kakanoạ i kitẹ. (Matius 7:16-20) Alkitapẹ̌ naul᷊ị mạeng i kitẹ makěndagẹ̌ su Mawu, i kitẹ sarung tumuhụ parenta-Ne. Apa ene mawěhạ? Tala, ual᷊ingu ”titan’E mahaěng bue si kitẹ”.​—Basa 1 Yohanes 5:3.

9 Mạeng i kitẹ tumuhụ si Yehuwa, pěbawiahi kitẹ sarung mal᷊uasẹ̌. (Yesaya 48:17, 18) Katewe, apa makatul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ marani dingangi Yehuwa? Mahịe měmanda kerea carane.

TURUSẸ̌ PẸ̌TĚNGKARANI SI YEHUWA

10. Kawe nụe i kau harusẹ̌ turusẹ̌ měngěndung soal i Yehuwa?

10 Kerea i kau nakoạ hapị i Yehuwa? Su tempong něngěndung Alkitapẹ̌, i kau nakasingkạ mal᷊awọ soal i Yehuwa, kụ nědal᷊ahapị dingang’E. Pẹ̌dal᷊ahapị ene mẹ̌sul᷊ungu putung. Tadeạu tatapẹ̌ dụdělị, putung harusẹ̌ tambaěngu kalune, i kau lai harusẹ̌ turusẹ̌ měngěndung soal i Yehuwa tadeạu pẹ̌dal᷊ahapịu dingang’E sauneng kakạtoghase.​—Baweran Salomo 2:1-5.

Kere putung harusẹ̌ tambaěng kalune tadeạu tatapẹ̌ dụdělị, kakěndagu si Yehuwa lai harusẹ̌ diagateng

11. Kerea pěndangu su tempong nakasingkạ těntirong Alkitapẹ̌?

11 Mạeng turusẹ̌ měngěndung, i kau makasingkạ lawọ těntirong Alkitapẹ̌ makal᷊uasẹ̌ naungu. Kěnang pẹ̌tiněna pěndangu darua muriti Yesus su tempong Yesus nělahẹ těbal᷊ẹ̌. I rẹ̌dua naul᷊ị, ”Bal᷊inewe pěndangu naung i kaduạ e mẹ̌sul᷊ungu lụhune arau mal᷊uasẹ̌ su tempon i Sie mẹ̌bẹ̌bisara ringangi kadua sutal᷊oaran dal᷊eng dingangu manualag’u ral᷊ohon Winohẹ Susi e si kadua e?”​—Lukas 24:32.

12, 13. (a) Mạeng tawe diagateng, kakěndagu si Yehuwa makoạ kerea? (b) Kerea měndiagạ kakěndagu si Yehuwa tadeạu tatapẹ̌ matoghasẹ̌?

12 Manga muritẹ̌ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu nakaěna lohongu Alkitapẹ̌, ěndịu i kau lai mal᷊uasẹ̌ su tempong nakaěna těntirong Alkitapẹ̌. Ini makatul᷊ung si kau mědal᷊ahapị dingangu kuměndagẹ̌ si Yehuwa. I kau tantu madiri mạeng kakěndagu ene mailang.​—Matius 24:12.

13 I kau harusẹ̌ měndiagạ pẹ̌dal᷊ahapị ene tatapẹ̌ matoghasẹ̌. Carane ute, harusẹ̌ turusẹ̌ měngěndung kerea Yehuwa dingangi Yesus, mẹ̌tiněna apa niěndungangu, kụ měkoạ ene su pěbawiahẹ̌. (Yohanes 17:3) Mạeng mẹ̌basa arau měngěndung Alkitapẹ̌, pẹ̌tiněna kakiwal᷊o ini, ’Bọu apa takụ niwasa, iạ něngěndung apa soal i Yehuwa? Kawe nụe iạ harusẹ̌ kuměndagẹ̌ si Sie dingangu kaguwạu naung lai pěbawiahẹ̌ku?’​—1 Timotius 4:15.

14. Kerea daroa makariagạ kakěndagi kitẹ si Yehuwa tatapẹ̌ matoghasẹ̌?

14 Mạeng piạ hapị mapia, tantu i kau hanesẹ̌ mẹ̌bisara dingange, kụ ene makatoghasẹ̌ pẹ̌dal᷊ahapị i rua. Kerene lai mạeng i kitẹ hanesẹ̌ mẹ̌bisara dingangi Yehuwa bọu daroa, ene makatoghasẹ̌ kakěndagi kitẹ si Sie. (Basa 1 Tesalonika 5:17.) Daroa kai gaghělị maarěga bọu i Amang i kitẹ su sorga. I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌doa si Sie dingangu kaguwạu naung. (Mazmurẹ̌ 62:9) Abe měngkate mẹ̌bera wawera mẹ̌sul᷊ung. Mạeng i kitẹ marading měngěndung Alkitapẹ̌ kụ lai mẹ̌doa bọu dal᷊ungu naung, kakěndagi kitẹ si Yehuwa sarung kakạtoghase.

MẸ̌BĚKE SU TAUMATA WAL᷊INẸ SOAL I YEHUWA

15, 16. Kerea pěndangu soal u měnginjilẹ̌?

15 Mạeng mapulu tatapẹ̌ marani dingangi Yehuwa, i kitẹ lai harusẹ̌ mẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ apa seng niěndungang i kitẹ. Ini kai sěbạewe maarěga. Kụ ene lai hal᷊ẹ̌ nighělị i Yesus su kěbị murite. I kitẹ kěbị harusẹ̌ měhabarẹ̌ Kararatuang u Mawu. Apa i kau sadia měkoạ hal᷊ẹ̌ ini?​—Matius 24:14; 28:19, 20.

16 Si rasul Paulus měnginjilẹ̌ ene kai sěbạe hal᷊ẹ̌ maarěga, i sie naul᷊ị ene kai ”arětạ”. (2 Korintus 4:7) Mẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ kerea i Yehuwa dingangu apa kapulu-Ne, ene kai hal᷊ẹ̌ penting botonge koatengu. Yehuwa měngẹ̌ngarěga kěbị apa nikoạu gunang i Sie. (Ibrani 6:10) Měnginjilẹ̌ piạ gunane si kau lai si sire apang dimaringihẹ̌, ual᷊ingu makatul᷊ung si kau dingangi sire mẹ̌těngkarani si Yehuwa kụ botonge měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. (Basa 1 Korintus 15:58.) Apa piạ hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ limembong makal᷊uasẹ̌ si kau?

17. Kawe nụe měnginjilẹ̌ harusẹ̌ pakasahawụ koateng?

17 Měnginjilẹ̌ ene kai hal᷊ẹ̌ penting kụ harusẹ̌ pakasahawụ koateng. I kitẹ ’měhabarẹ̌ hengetang u Mawu’, kụ harusẹ̌ ’mẹ̌mahansang si sire’. (2 Timotius 4:2) Taumata harusẹ̌ makaringihẹ̌ habaru Kararatuang u Mawu. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Ěllong pělahukungu MAWU e seng marani, ore seng enẹ e karanine, ore lai sen tạ kararěnane marěnta e.” Ěllo ene ”mang tawe masohọ”. (Zepanya 1:14; Habakuk 2:3) Seng mal᷊ighạ Yehuwa měminasa duniang Setang. Hakị u ene, taumata harusẹ̌ habareng tadeạu i sire botonge měmile makoạ ělang i Yehuwa.

18. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měngibadah dingangu manga ělang i Yehuwa?

18 Yehuwa mapulu i kitẹ měngibadah dingangu manga ělang’E. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ’I kitẹ riọko mẹ̌kakakěla, tadeạu makawahansang kuměndagu sěndinganeng i kitẹ ringangu mẹ̌koạbe hal᷊ẹ̌ mapia. Pakakěhagẹ̌ mẹ̌komol᷊ẹ̌, dingangu kumbahangbe měmpamalang pẹ̌kakomol᷊ẹ̌ kere tundung sěnggạ. Sěmbal᷊iau hinong kasatiane měsẹ̌sasasa, batụu masingkạ tạ kararěngụe Mawu sarung duměnta.’ (Ibrani 10:24, 25) Hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i duměnta měngibadah. Sene, i kitẹ botonge měnoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ.

19. Apa makatul᷊ung si kau kuměndagẹ̌ anạu sěmbaụ su sidang?

19 Su pěngangibadang, i kau sarung makaěbạ hapị makatul᷊ung si kau maněmbah Yehuwa. Maning nẹ̌tatěntang, i sire kěbị mẹ̌tawakal᷊i měkoạ kapulung Yehuwa. Mẹ̌sul᷊ung i kau, i sire lai tawe nasukụ dingangu měkẹ̌koạ pẹ̌sasal᷊a. I kau harusẹ̌ měgělị ampung si sire mạeng i sire někoạ pẹ̌sasal᷊a. (Basa Kolose 3:13.) Mạeng turusẹ̌ měmanda sipatẹ̌ mapia bọu anạu sěmbaụ su sidang, ene makatul᷊ung si kau kuměndagẹ̌ si sire dingangu mẹ̌těngkarani si Yehuwa.

PĚBAWIAHẸ̌ TUTUNE

20, 21. Apa ”pẹ̌bawiahẹ̌ tutune” ene?

20 Yehuwa mapulu kěbị hapị’E měbiahẹ̌ mal᷊uasẹ̌. Alkitapẹ̌ nělahẹ pěbawiahi kitẹ su tempo mahi, nẹ̌tatěntang marau bọu pěbawiahẹ̌ orasẹ̌ ini.

Yehuwa mapulu i kau makaěbạ ”pěbawiahẹ̌ tutune”. Apa i kau mapulu?

21 Su tempo mahi, i kitẹ sarung měbiahẹ̌ sarang karěngụe, bal᷊inẹ kětạeng 70 arau 80 su taunge. I kitẹ ’měbiahẹ̌ kěkalẹ̌’, masehatẹ̌, kụ mararame su firdaus. Alkitapẹ̌ nẹ̌sěbạ ini ”pẹ̌bawiahẹ̌ tutune”. Yehuwa nẹ̌diandi měgělị pěbawiahẹ̌ tutune, katewe orasẹ̌ ini i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i ”makaghal᷊awe” pěbawiahẹ̌ tutune ene.​—1 Timotius 6:12, 19.

22. (a) Kerea i kitẹ botonge ’makaghal᷊a pẹ̌bawiahẹ̌ tutune’? (b) Kawe nụe pěbawiahẹ̌ tutune tawe kaěbakeng ual᷊ingu apa seng nikoạ i kitẹ?

22 Kerea i kitẹ botonge ’makaghal᷊a pẹ̌bawiahẹ̌ tutune’? I kitẹ harusẹ̌ ”apẹ̌kẹ̌koạ mapia” dingangu ”apakakalạ su munara mapapia”. (1 Timotius 6:18) Ene mangal᷊ene apa seng niěndungang harusẹ̌ koateng su pěbawiahi kitẹ. Katewe, pěbawiahẹ̌ tutune kaěbakeng bal᷊inẹ ual᷊ingu apa seng nikoạ i kitẹ. Sěběnarẹ̌e i kitẹ tawe makapěbiahẹ̌ sarang karěngụe. Ini kai gaghělị i Yehuwa su manga ělang’E masatia, ini tatialang ”tatal᷊ěntụ u Ruata” kụ su hinone tawe ikatarimạ. (Roma 5:15) I Amang i kitẹ su sorga mapulu měgělị ene su kěbị ělang’E masatia.

23. Kawe nụe orasẹ̌ ini i kau harusẹ̌ měkoạ putusang nihino?

23 Pẹ̌kiwal᷊o su watangeng, ’Apa iạ měngibadah su Mawu tuhụ kapulu-Ne?’ Mạeng su pěndangu i kau harusẹ̌ mẹ̌bal᷊ui, pakasahawụ měkoạ ene. Mạeng i kitẹ mangimang si Yehuwa kụ mẹ̌tawakal᷊i tumuhụ parenta-Ne, Yehuwa sarung makoạ tampạ pẹ̌kakělungang i kitẹ. Yehuwa měndiagạ manga ělang’E su tempong duniang Setang ipakawinasa. Bọu ene manga ělang’E sarung mětanạ su Firdaus kere seng niriandi-Ne. Hakị u ene, mạeng orasẹ̌ ini i kau měkoạ putusang nihino, i kau sarung měbiahẹ̌ sarang karěngụe su Firdaus.