Skip to content

Al lo konteni

KESTYON 6

Ki mannyer mon kapab reziste presyon lezot?

Ki mannyer mon kapab reziste presyon lezot?

AKOZ I ENPORTAN

Ler ou met ou de lipye ater, ou pou annan kontrol lo ou lavi olye les lezot kontrol ou lavi pour ou.

KI OU TI POU FER?

Imazin sa senaryo: Anmezir ki de manrmay lekol i vin kot Brian, son leker i konmans bat for. Deza de fwa sa semenn zot in ofer li sigaret. E la i pou sa trwazyenm fwa.

Sa premye garson i dir:

“Pa dir mwan ou tousel ankor. Tyek sa en kou.”

I fer en pti riye e i tir en keksoz dan son pos e montre Brian.

Brian i vwar en sigaret dan son lanmen e son leker i bat pli for ankor.

Brian i dir: “Non, mersi. Mon’n deza dir ou, mon pa . . .”

Sa dezyenm garson i antre dan sa konversasyon e dir, “Kwa ou per?”

Brian i dir avek kouraz: “Mon pa per mwan.”

Sa dezyenm garson i met lanmen lo zepol Brian e dir li dousman, “Zis pran ou, i bon sa.”

Sa premye garson i met sa sigaret pli pre avek figir Brian e li osi i dir dousman, “Nou pa pou dir personn nou. Personn pa pou zanmen konnen.”

Si ou ti Brian, ki ou ti pou fer?

ARETE E REFLESIR!

Eski sa de garson i vreman konnen ki zot pe fer? Eski zot in fer zot prop desizyon? Pa neseserman. I kapab ki zot osi zot in les lezot enfliyans zot. Zot anvi ganny aksepte alor zot in les lezot manipil zot.

Si ou ti dan sa menm sityasyon, ki ou ti pou fer pour reziste presyon lezot?

  1. PREPAR DAVANS

    Labib i dir: “Ler maler i vini, en zonm pridan i war e i al kasyet; sa enn ki san leksperyans, i fonse e pey son konsekans.”Proverb 22:3.

    Souvan, nou vwar problenm kot i vini. Par egzanp, meton kot ou pe vini ou vwar bann manrmay lekol pe fimen. Ler ou prepar davans pour en problenm, ou pou pli byen kapab fer fas avek.

  2. REFLESIR

    Labib i dir: “Gard en konsyans kler.”1 Pyer 3:16NW.

    Demann ou lekor, ‘Avek letan, ki mannyer mon pou santi si mon les mwan ganny enfliyanse par lezot?’ I vre petet pour en pe letan, lezot pou pli fasilman aksepte ou si ou fer parey zot, me ki mannyer ou pou santi ou pli tar? Eski ou pare pour sakrifye ou bann valer oubyen sa ki ou krwar ladan zis pour fer plezir lezot?Egzod 23:2.

  3. DESIDE

    Labib i dir: “En dimoun pridan i gete kote i met son lipye.”Proverb 14:15.

    To ou tar, nou pou bezwen fer en swa e viv avek son konsekans. Labib i koz lo bann zonm ki ti fer bann bon swa parey Zozef, Zob ek Zezi. I osi koz lo Kaen, Ezai ek Zida ki ti fer bann move swa. Ki ou ou pou fer?

Labib i dir: “Azir avek fidelite.” (Psonm 37:3, NW) Si ou’n fini reflesir lo bann konsekans e ou’n fini fer ou desizyon, i pou pli fasil pour fer lezot konn ou desizyon e ou pou santi ou byen apre sa.

Pa enkyet. Ou pa bezwen donn ou bann kanmarad lekol en gran leksplikasyon. Zis dir NON dan en fason ferm. Pour montre ki ou determinen ou kapab osi dir:

  • “Mon pa ladan mwan!”

  • “Mon pa fer sa mwan!”

  • “Ase, ou konn mwan tre byen ou!”

I enportan ki ou reponn vitman e avek konviksyon. Si ou fer sa, ou bann kanmarad lekol i kapab deswit les ou trankil!

SI OU GANNY SIKANNEN . . .

Si ou les lezot met presyon lo ou, zot pou zis kontrol ou parey en robot

Fer konmsi ou kanmarad lekol i sikann ou e dir, “Ki annan mal ek ou, kwa ou per?” Si sa i arive, zis realize ki zot pe esey met presyon lo ou pour fer parey zot. Ki mannyer ou kapab reponn? Ou annan omwen de opsyon.

  • Ou kapab aksepte sa ki zot pe dir. (“Ou annan rezon, mon per!” Apre donn ou rezon an bref.)

  • Ou kapab met zot anba presyon. Dir zot akoz ou refize e esey met en rezon avek zot. (“Mon ti krwar dimoun parey ou pa fimen mwan!”)

Si ou bann kanmarad lekol i kontinyen met presyon lo ou, kit zot ale! Mazinen, pli ou reste, pli zot pou met presyon lo ou. Ler ou ale, ou montre ki ou refize les lezot kontrol ou.

I vre, ou pa kapab anpes lezot met presyon lo ou me ou kapab deside sa ki ou anvi fer, fer konnen ou pozisyon e pran kontrol lo sa sityasyon. A lafen dizour, ou ki bezwen deside!Zozye 24:15.