Ne prav daleč od Babela je bilo mesto Ur, kjer ljudje niso častili Jehova, ampak veliko drugih bogov. Toda v Uru je živel tudi človek, ki je častil samo Jehova. Ime mu je bilo Abraham.

Jehova je Abrahamu rekel: »Zapusti svoj dom in svoje sorodnike ter pojdi v deželo, ki ti jo bom pokazal.« Potem mu je Bog obljubil: »Imel boš veliko potomcev in iz njih bo nastal velik narod. In zaradi tebe bom za veliko ljudi po vsej zemlji naredil mnogo dobrega.«

Abraham ni vedel, kam ga bo vodil Jehova, vendar mu je zaupal. Abraham, njegova žena Sara, njegov oče Terah in njegov nečak Lot so ubogali Jehova. Pripravili so prtljago in se odpravili na dolgo pot.

 Abraham je bil star 75 let, ko je s svojo družino končno prispel v deželo, o kateri je govoril Jehova. Imenovala se je Kanaan. Bog je tam spregovoril z Abrahamom in mu obljubil: »Vso to deželo, ki jo vidiš, bom dal tvojim potomcem.« Toda Abraham in Sara sta bila stara in nista imela otrok. Kako je potem Jehova izpolnil to obljubo?