Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

YE TI MANDA 16

Job ayeke zo wa?

Job ayeke zo wa?

Na kodro ti Uz, mbeni koli ayeke dä so avoro lani Jéhovah. Iri ti lo ayeke Job. Lo yeke zo so ayeke na mosoro mingi nga na gbâ ti amolenge. Lo yeke nzoni zo, na lo yeke mû maboko mingi na azo so ye ti ala ayeke dä ape, awali so koli ti ala akui nga na amolenge so ababâ na amama ti ala ayeke dä ape. Me so Job ayeke sara ye so ayeke na lege ni so, a ye ti tene so lo wara kpale lâ oko ape?

Satan Zabolo ayeke bâ lani Job, me lo hinga ti lo ye oko dä ape. Jéhovah atene na Satan: ‘Mo bâ wakua ti mbi Job? Mbeni zo tongana lo ayeke na ndö ti sese so pëpe. Lo yeke mä yanga ti mbi nga lo yeke sara ye so ayeke mbilimbili.’ Satan atene: ‘Tâ tënë, Job amä yanga ti mo. Mo bata lo na mo iri tënë nzoni na ndö ti lo. Mo mû na lo mbeni ndo so lo lingbi ti sara kodro dä nga na anyama. Mo tara ti zi aye so kue, na lo yeke zia lege ti vorongo mo.’ Jéhovah atene: ‘Mo peut ti tara Job. Me mo fâ lo ape.’ Jéhovah azia lege na Satan ti tara Job ndali ti nyen? A yeke ndali ti so lo yeke lani na confiance so Job apeut ti zia lege ti vorongo lo ape.

Satan akomanse ti tara Job na gbâ ti akpale. Kozoni, lo tokua ambeni zo so a iri ala azo ti Saba ti nzi abagara nga na akororo ti Job. Na pekoni, kota wâ agbi ataba ti lo kue. Ambeni groupe ti azo ni nde, so ayeke azo ti Chaldée, aga anzi achameau ti lo. A fâ azo ti kua so ayeke bata anyama ti lo. Kete na pekoni, mbeni kota kpale ni asi. Da akungbi na ndö ti amolenge ti Job na ngoi so ala ngbâ ti sara matanga, na ala kue akui. Vundu asara Job lani mingi, me lo zia lege ti vorongo Jéhovah ape.

Satan aye lani ti tene Job abâ pasi mingi, ni la lo sara si afuroncle so ason mingi asigi na terê ti lo kue. Job ayeke na yâ ti kota pasi. Lo hinga pëpe ngbanga ti nyen la aye ni so asi na lo. Me, Job angbâ lakue ti voro Jéhovah. Nzapa abâ aye so kue asi so, na a nzere na lo so Job angbâ ti voro lo.

Na pekoni, Satan atokua akoli ota ti tara Job. Ala tene na lo: ‘Âmanke mo sara mbeni ye ti sioni na mo tara ti honde ni, ni la Nzapa ayeke punir mo so.’ Job atene: ‘Mbi sara mbeni ye ti sioni oko ape.’ Me na pekoni, lo komanse ti pensé so Jéhovah la asara si lo wara akpale so kue nga lo tene so Nzapa asara ye na lo na lege ni ape.

Mbeni maseka-koli so iri ti lo ayeke Élihu aduti kpô ayeke mä atënë so ala yeke tene so. Na pekoni, lo tene na ala: ‘Tënë so ala kue ayeke tene so ayeke na lege ni ape. Jéhovah ayeke kota mingi, ahon ti so e pensé na ni. Lo peut lâ oko ape ti sara mbeni ye ti sioni. Lo yeke bâ aye kue nga lo yeke mû maboko na azo na yâ ti akpale ti ala.’

Na pekoni, Jéhovah asara tënë na Job. Lo tene: ‘Mo yeke lani na ndo wa na ngoi so mbi sara yayu na sese? Ngbanga ti nyen la mo tene so mbi sara ye na lege ni ape? Mo sara tënë me mo hinga ndani so ye ni so asi so pëpe.’ Job ayeda na faute so lo sara, na lo tene: ‘Mbi sara faute. Mbi mä tënë ti mo, me ti fadeso mbi hinga mo. Mbeni ye ti karango mo ayeke dä ape. Pardon na tënë so mbi tene so.’

Na ngoi so tara ni ahunzi awe, Jéhovah asara si terê ti Job asava, nga lo mû na lo aye mingi ahon aye so lo yeke na ni kozo. Job ayeke na ngia nga lo ngbâ na fini aninga. Jéhovah airi tënë nzoni na ndö ti Job, ndali ti so lo mä yanga ti lo atâa na yâ ti akpale. Mo lingbi ti sara ye tongana Job nga ti ngbâ ti voro Jéhovah atâa nyen la asi?

“Ala mä tënë ti gbungo ngangu so Job agbu na ala bâ ye so Jéhovah asara na lo na nda ni.”—Jacques 5:11