Člani Jakobove družine so v Egiptu postali znani po imenu Izraelci. Potem ko sta Jakob in Jožef umrla, je v deželi zavladal nov faraon. Ko je videl, da so Izraelci postali močnejši od Egipčanov, ga je postalo strah. Zato je Izraelce prisilil, da so postali njegovi sužnji. Morali so izdelovati opeko in trdo delati na poljih. Toda bolj ko so jih Egipčani silili k trdemu delu, več jih je bilo. Faraonu to ni bilo všeč, zato je zapovedal, da je treba ubiti vsakega novorojenega izraelskega fantka. Ali si predstavljaš, kako prestrašeni so bili zaradi tega Izraelci?

Ena od Izraelk, ki ji je bilo ime Johebeda, je rodila lepega fantka. Ker ga je hotela zaščititi, ga je položila v košaro in jo nato skrila med trstje na bregu reke Nil. Fantkova sestra, ki ji je bilo ime Mirjam, je nekoliko stran opazovala, kaj se bo zgodilo.

Faraonova hči je prišla k reki, da bi se okopala, potem pa je zagledala košaro. Odprla jo je in v njej našla dojenčka, ki je  jokal. Otrok se ji je zasmilil. Mirjam jo je vprašala: »Ali hočeš, da grem poiskat kakšno žensko, ki ti ga bo dojila?« Potem ko se je faraonova hči strinjala, je Mirjam pripeljala k njej svojo mamo Johebedo. Faraonova hči ji je rekla: »Vzemi tega dojenčka in mi ga doji, jaz pa ti bom plačala.«

Ko je bil fantek že večji, ga je Johebeda pripeljala nazaj k faraonovi hčeri. Faraonova hči mu je dala ime Mojzes in ga vzgajala, kot če bi bil njen lastni sin. Mojzes je odraščal kot faraonov sin in je lahko imel, kar koli bi si zaželel. Vendar je vedel, da ni Egipčan, ampak da je Izraelec. Zato ni pozabil Jehova in se je odločil, da mu bo služil.

Ko je bil star 40 let, se je odločil, da bo pomagal svojemu ljudstvu. Nekega dne je videl, da je neki Egipčan tepel enega od izraelskih sužnjev, zato je Egipčana udaril tako močno, da je ta umrl. Njegovo truplo je potem skril v pesek. Ko je faraon izvedel, kaj je Mojzes naredil, ga je hotel ubiti. Toda Mojzes je iz Egipta zbežal v Madijan. Tam je za njega skrbel Jehova.