Izraelci so bili kot sužnji prisiljeni opravljati zelo težko delo. Jehova je Mojzesa in Arona poslal k faraonu s sporočilom: »Pusti Izraelcem oditi, zato da me bodo lahko častili v pustinji.« Faraon je ošabno rekel: »Čisto vseeno mi je, kaj pravi Jehova. Izraelcem ne pustim oditi.« Potem je Izraelcem naložil še več dela. Jehova pa mu je dal vedeti, kdo je pravi Bog. Ali veš, kako je to naredil? Nad Egipt je poslal deset nadlog. Jehova je Mojzesu rekel: »Faraon me noče poslušati. Jutri zjutraj bo pri reki Nil. Pojdi k njemu in mu povej, da se bo vsa voda v Nilu spremenila v kri, ker noče izpustiti mojega ljudstva.« Mojzes je ubogal in šel k faraonu. Faraon je gledal, ko je Aron s svojo palico udaril Nil in se je voda spremenila v kri. Reka je nato pričela smrdeti, ribe v njej so poginile in vode iz nje ni bilo več mogoče piti. Faraon kljub temu ni hotel izpustiti Izraelcev.

 Čez sedem dni je Jehova poslal Mojzesa nazaj k faraonu s sporočilom: »Če ne boš izpustil mojega ljudstva, bo v Egiptu vse polno žab.« Ker faraon ni izpustil Izraelcev, je Aron dvignil svojo palico, nato so prišle žabe in prekrile vso deželo. Ljudje so imeli žabe v svojih hišah, v svojih posteljah in v svojih posodah. Žabe so bile povsod! Faraon je rekel Mojzesu, naj prosi Jehova, da se ta nadloga konča. Obljubil je, da bo pustil Izraelcem oditi. Zato je Jehova ustavil nadlogo. Poginulih žab je bilo toliko, da so jih Egipčani zbrali na kupe. V deželi je pričelo smrdeti. Toda faraon še vedno ni hotel izpustiti Izraelcev.

Nato je Jehova rekel Mojzesu: »Aron naj s svojo palico udari po zemlji, tako da se bo prah spremenil v komarje.« In takoj je bilo povsod polno komarjev. Faraonu so celo nekateri njegovi ljudje rekli: »To nadlogo je poslal Bog.« Toda faraon tudi sedaj ni hotel izpustiti Izraelcev.