Mojzes in Aron sta šla faraonu povedat, da mu Bog sporoča: »Če ne boš pustil mojemu ljudstvu oditi, bom v deželo poslal obade.« Naslednji dan so roji obadov preplavili hiše bogatih Egipčanov pa tudi revnih. Po vsej deželi je bilo vse polno obadov. Toda v gošenski pokrajini, kjer so živeli Izraelci, ni bilo nobenega. Od te nadloge naprej so nadloge škodile samo Egipčanom. Faraon je Mojzesu in Aronu rekel: »Prosita Jehova, naj umakne te žuželke. Vaše ljudstvo lahko odide.« Ko pa je Jehova umaknil obade, si je faraon premislil. Ali se bo faraon sploh kdaj spametoval?

Jehova je rekel: »Če ne bo faraon pustil mojemu ljudstvu oditi, bodo živali, ki jih imajo Egipčani, zbolele in poginile.« Naslednji dan so njihove živali pričele poginjati. Toda od živali, ki so jih imeli Izraelci, ni poginila nobena. Vseeno je bil faraon trmast in ni hotel popustiti.

Nato je Jehova naročil Mojzesu, naj se vrne k faraonu in pred njim vrže proti nebu pepel. Ko je to storil, se je pepel spremenil v prah. V zraku je bilo polno tega prahu in začel se je usedati na Egipčane. Povzročil je, da so se vsem Egipčanom in njihovim živalim na koži pojavile boleče rane. Kljub temu faraon ni hotel izpustiti Izraelcev.

Jehova je poslal Mojzesa nazaj k faraonu, da mu pove: »Ali še vedno nočeš izpustiti mojega  ljudstva? Jutri bo v deželi padala toča.« Naslednji dan je Jehova poslal točo, grom in ogenj. V Egiptu še nikoli ni bilo tako hude nevihte. Potolkla je vse, kar je raslo na poljih, in polomila vsa drevesa, toda v gošenski pokrajini je ni bilo. Faraon je Mojzesu in Aronu rekel: »Prosita Jehova, naj naredi konec tej nevihti! Potem vam bom dovolil oditi.« Ampak takoj ko je nehala padati toča in se je dež ustavil, se je faraon premislil.

Mojzes je nato rekel: »Zdaj bodo prišle kobilice in pojedle vse rastline, ki jih toča ni uničila.« Na milijone kobilic je pojedlo vse, kar je ostalo na poljih in na drevesih. Faraon je dejal Mojzesu in Aronu: »Prosita Jehova, naj pošlje stran te kobilice.« Jehova je res umaknil kobilice, toda faraon je ostal trmast.

Jehova je Mojzesu naročil: »Iztegni svojo roko proti nebu.« In še tisti trenutek je nastala gosta tema. Tri dni Egipčani niso videli nič, niti drug drugega niso videli. Samo Izraelci so imeli svetlo v svojih hišah.

Faraon je rekel Mojzesu: »Ti in tvoje ljudstvo lahko odidete. Toda vaše živali naj ostanejo tu.« Mojzes mu je rekel: »Živali moramo vzeti s seboj, da jih bomo lahko darovali našemu Bogu.« Faraona je to zelo razjezilo. Zavpil je: »Pojdi stran! Če te še kdaj vidim, te bom ubil.«