Skip to content

Skip to table of contents

OCIPAMA 21

Efengi Liekũi

Efengi Liekũi

Mose wa likuminya ku Fareo okuti ka tiuka vali kokuaye. Pole, osimbu Mose ka tundile, wa sapuila Fareo hati: ‘Vokati kuteke, omõla wosi uveli wofeka Yegito o fa oku upisa komõla a Fareo toke komãla vapika.’

Yehova wa sapuila va Isareli oco va linge ondalelo yimue yilikasi. Eye wa popia hati: ‘Vu ponda okameme ale okahombo kulume ka kuete unyamo umosi kuenda vu kapa osonde yaco kovikuli viapito ene. Vu yoka ositu kuenda vu yi lia kumosi lombolo ka yi kuete etumbisa. Wali olohaku viene kolomãhi, liangiliyili oku enda. Momo vuteke ulo ndu ku yovoli.’ O pondola hẽ oku sokolola esanju va Isareli va yeva vutima?

Vokati kuteke ungelo wa Yehova wa pita kolonjo viosi via va Egito. Kolonjo kuna ka kua kaile osonde kovikuli, omõlaco uveli wa pondiwa. Pole, olonjo vina via kuata osonde kovikuli, ungelo wa vi pitãhala. Kepata liosi lia va Egito ci kale ohuasi ale ohukũi kua fa omõla umue. Pole, lomue omõla wa va Isareli wa fa.

Omõla a Fareo wa pondiwavo. Fareo ka tẽlele vali oku tamalala. Vepuluvi liaco, wa sapuila Mose la Arone hati: ‘Votoki. Tundi vofeka yilo. Kuendi, ka fendeli Suku yene. Ambati ovinyama viene, kuendi!’

Koku molẽha kuosãi, va Isareli va tunda Kegito, va liongolola epata lepata kuenda ocikoti locikoti. Owiñi waco wa kala eci ci soka 600.000 kalume kuenda akãi lomãla valua. Omanu vakuavo va kuama va Isareli oco va fendelevo Yehova kumosi lavo. Cilo va Isareli va yovuiwa!

Unyamo lunyamo va enda oku linga ondalelo yimue yilikasi oco va ivaluke ndomo Yehova a va yovola. Ondalelo yaco ya tukuiwa okuti, o Paskoa.

“Omo liaco nda ecelela okuti ove amamako lomuenyo: oco ndi lekise unene wange mekonda liove kuenda onduko yange okuti yi sapuiwa koluali luosi.”—Va Roma 9:17