Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

28. POGLAVJE

Balaamova oslica je spregovorila

Balaamova oslica je spregovorila

Izraelci so skoraj 40 let živeli v pustinji. Zavzeli so veliko močnih mest. Ko so bili utaborjeni na ravnicah vzhodno od reke Jordan v Moabu, je prišel čas, da vstopijo v Obljubljeno deželo. Moabski kralj, Balak, se je zbal, da jim bo moral prepustiti vso svojo deželo, zato je prosil Balaama, naj pride v Moab in prekolne Izraelce.

Toda Jehova je Balaamu naročil: »Izraelcev ne smeš prekleti.« Zato je Balaam rekel, da ne gre v Moab. Kralj Balak ga je še enkrat prosil in obljubil, da mu bo dal, kar koli bo hotel. Balaam še vedno ni hotel iti. Nato pa mu je Bog rekel: »Lahko greš, ampak govoril boš samo to, kar ti bom jaz rekel.«

Balaam je na svoji oslici odjezdil na jug, v Moab. Odločil se je, da bo Izraelce preklel, čeprav mu je Jehova to prepovedal. Med potjo se je pred njim trikrat pojavil Jehovov angel. On ga ni mogel videti, njegova oslica pa ga je lahko. Oslica je prvič, ko je zagledala angela, zavila s poti na polje. Drugič se je naslonila ob kamnit zid in tako stisnila Balaamovo nogo ob zid. Nazadnje je legla na tla sredi poti. Balaam jo je vsakokrat tepel s palico.

Na koncu je Jehova povzročil, da je oslica spregovorila. Balaama je vprašala: »Zakaj me tepeš?« Odgovoril ji je: »Norčevala si se iz mene. Če bi imel meč, bi te zdaj ubil.« Oslica pa mu je rekla: »Že leta jezdiš na meni. Ali sem ti že kdaj naredila kaj takega?«

Nato je Jehova omogočil, da je Balaam videl angela. Angel mu je rekel: »Jehova te je posvaril, da ne smeš prekleti Izraela.« Balaam je priznal: »Narobe sem ravnal. Vrnil se bom domov.« Toda angel mu je rekel: »Lahko greš v Moab, ampak govoril boš samo to, kar ti bo Jehova rekel.«

Ali se je Balaam iz tega kaj naučil? Ne. Kasneje je trikrat poskusil prekleti Izraelce, toda Jehova je vsakič poskrbel, da jih je Balaam blagoslovil. Na koncu so Izraelci napadli Moab in ubili Balaama. Ali ne bi bilo za Balaama boljše, če bi ubogal Jehova?

»Varujte se vsakršne lakomnosti. Četudi ima namreč kdo obilo, njegovo življenje ne izvira iz tega, kar ima.« (Luka 12:15)