Ked hine baro bokhaljipe ko Izrael, jekh Izraelka koja vičindža pe Nojemina zajedno pe romeja hem pe duje čhavencar dželji te živini ko Moav. Palo disavo vreme, mulo olako rom. Olake čhave ženindže pe duje Moavkencar – e Rutaja hem e Orfaja. Ama, sar nakhlja o vreme hem olake čhave mulje.

Ked i Nojemina šundža so ko Izrael više nane bokhaljipe, oj odlučindža te irini pe čhere. Olake borja, i Ruta hem i Orfa, podžindže ko drumo olaja, ama dži hine ko drumo i Nojemina phendža ljendže: „Tumen hijen lje šukar romnja me čhavendže hem šukar borja maje. Me mangava paljem te ženinen tumen. Odoljese, irinen tumen čhere, ko Moav.“ I Ruta hem i Orfa phendže: „Amen but mangaja tut! Na ka mukha tut.“ I Nojemina paljem phendža ljendže te irinen pe čhere. Ko krajo i Orfa irindža pe, a i Ruta ačhilji pe sasaja. I Nojemina phendža lače: „I Orfa irindža pe peklje narodose hem peklje devljendže. Dža hem tu olaja hem irin tut te dajače.“ Ama, i Ruta phendža: „Na ka mukhav tut. To narodo ka ovel mo narodo, hem to Devel ka ovel mo Devel.“ So mislineja, sar osetindža pe i Nojemina ked i Ruta vačerdža lače akala lafija?

I Ruta hem i Nojemina reslje ko Izrael ko vreme ked počmindža te čedel pe o ječam. Jekh dive, i Ruta dželji te čedel o ječam kova ačhilo ki njiva. Oj čedindža ki e Vozesi njiva kova hine e Ravako čhavo. O Voz šundža so i Ruta tani Moavka koja ačhilji pe sasaja, e Nojeminaja. Odoljese, ov phendža pe radnikonendže te mukhen hari pobuter ječam ki njiva te šaj i Ruta te čedel odova.

 Odija rat, ked i Ruta irindža pe čhere, i Nojemina pučlja la: „Ki kasi njiva čerdžan buti?“ I Ruta phendža: „Ki jekhe manušesi njiva kova vičini pe Voz.“ Tegani i Nojemina phendža lače: „O Voz tano me romesi familija. Ačhov te čere buti ki oljesi njiva avere čhajencar. Odothe niko na ka zadini tut.“

I Ruta hem ponodri čerdža buti ki e Vozesi njiva sa dži na završindža pe i žetva. O Voz dikhlja so i Ruta tani but bučarni hem šukar romni. Ko odova vreme ked bi jekh rom merela, a na hine lje čhave, neko andi oljesi familija valjandža te ženini pe oljese romnjaja koja ačhilji udovica. Odoljese, o Voz ženindža pe e Rutaja. Palo odova, on hine ljen čhavo, hem čhivdže ljeso nav Ovid, kova kasnije ulo e Davideso papo. E Nojeminake amaljinja but radujindže pe. On phendže: „Prvo o Jehova dindža tut e Ruta, koja hine but šukar tuvaja hem akana dindža tut hem unuko. Kobor tano šukar o Jehova!“