Čez čas so se Izraelci znova odvrnili od Jehova in pričeli častiti krive bogove. Madijanci so Izraelcem sedem let kradli živino in uničevali poljske pridelke. Izraelci so se pred njimi skrivali po votlinah in gorah. Na vso moč so prosili Jehova, naj jih reši. Zato je Jehova k mlademu Gideonu poslal angela. Angel je Gideonu rekel: »Jehova te je izbral, da boš mogočen bojevnik.« Gideon je vprašal: »Kako naj jaz rešim Izraela? Le kdo sem jaz?«

Kako se je Gideon prepričal, da je Jehova izbral njega? Na tla je položil volno in Jehovu rekel: »Če bo zjutraj volna mokra od rose, tla pa bodo suha, bom vedel, da hočeš, da rešim Izraelce.« Naslednje jutro je bila volna popolnoma mokra, tla okoli pa so bila suha! Toda Gideon je nato Jehova prosil, naj bo naslednje jutro volna suha, tla okoli nje pa mokra. Ko se je to zgodilo, je bil Gideon končno prepričan, da ga je izbral Jehova. Zbral je vojake, da bi napadli Madijance.

 Jehova je Gideonu rekel: »Storil bom, da boste zmagali. Ampak ker ste tako velika vojska, bi lahko mislili, da ste sami prišli do zmage. Vojakom reci, da naj tisti, ki jih je strah, odidejo domov.« Tako je 22.000 vojakov odšlo domov, ostalo pa jih je 10.000. Jehova je nato rekel: »Vojakov je še vedno preveč. Pelji jih k potoku in jim naroči, naj pijejo iz njega. Izmed njih izberi samo tiste, ki bodo med pitjem gledali, kje so sovražniki.« Takšnih je bilo samo 300. Jehova je obljubil, da bo ta mala vojska premagala 135.000 madijanskih vojakov.

Tisto noč je Jehova Gideonu rekel: »Napadite Madijance!« Gideon je svojim vojakom dal rogove in velike vrče, v katerih so bile skrite bakle. Rekel jim je: »Glejte, kaj bom naredil, in me posnemajte.« Gideon je zatrobil na svoj rog, razbil vrč in zamahnil z baklo ter vzklikal: »Boj je Jehovov in Gideonov!« Vseh 300 vojakov je naredilo enako. Madijanci so se prestrašili in pričeli zmedeno teči na vse strani. V tej zmešnjavi so začeli napadati drug drugega. Jehova je znova pomagal Izraelcem, da so premagali svoje sovražnike.