Potem ko je David ubil Goljata, ga je kralj Savel postavil za poveljnika izraelske vojske. David je zmagal v številnih bitkah, zato je postal zelo priljubljen med Izraelci. Kadar koli se je vrnil domov iz bitke, so prišle ženske, ki so plesale in pele: »Savel jih je pobil na tisoče in David na desettisoče!« Savel je zaradi tega postal ljubosumen na Davida in ga je hotel ubiti.

David je znal zelo lepo igrati harfo. Ko je tako nekega dne igral harfo za kralja Savla, je ta proti njemu vrgel svojo sulico. David se je še pravi čas umaknil, sulica pa se je zapičila v steno. Savel je potem še večkrat skušal ubiti Davida. Nazadnje je David zbežal stran in se pred Savlom skrival v pustinji.

Savel je vzel 3000 svojih vojakov in se odpravil na lov za Davidom. Slučajno  je stopil prav v tisto jamo, v kateri so se skrivali David in njegovi možje. Davidu so njegovi možje prišepnili: »Zdaj imaš priložnost ubiti Savla.« Tiho je prišel do Savla in odrezal kos njegove tunike, vendar ta ni nič opazil. Davidu je bilo potem zelo hudo, ker je bil tako nespoštljiv do Jehovovega maziljenega kralja. Svojim možem ni dovolil, da napadejo Savla. Ko je Savel šel iz jame, je za njim celo zaklical, da je imel priložnost, da bi ga ubil, vendar ga ni. Ali je Savel zaradi tega pričel drugače gledati na Davida?

Ne. Še naprej ga je lovil. Neke noči sta David in njegov nečak Abišaj neopazno prišla v Savlov tabor. Vsi v taboru so spali, celo Abner, ki je varoval Savla. Abišaj je rekel: »To je naša priložnost! Dovoli mi, da ga ubijem.« David pa mu je rekel: »Ne, z njim bo opravil Jehova. Samo vzemiva njegovo sulico in vrč za vodo ter pojdiva.«

David se je potem povzpel na bližnjo goro, s katere se je videl Savlov tabor. Zaklical je: »Abner, zakaj nisi varoval svojega kralja? Kje je Savlov vrč, kje je njegova sulica?« Savel je prepoznal Davidov glas in rekel: »Lahko bi me ubil, vendar me nisi. Vem, da boš ti naslednji izraelski kralj.« Savel se je nato vrnil v svojo palačo. Toda niso vsi v Savlovi družini sovražili Davida.