Kralj Savel je imel sina, ki mu je bilo ime Jonatan in je bil pogumen vojak. David je rekel, da je bil Jonatan hitrejši od orla in močnejši od leva. Nekoč je Jonatan na hribu videl nekaj filistejskih vojakov. Svojemu služabniku, ki mu je nosil orožje, je rekel: »Napadla jih bova samo, če nama bo Jehova dal znamenje. Če nama bodo Filistejci rekli, naj prideva gor k njim, bo to pomenilo, da naj jih napadeva.« Filistejci so zaklicali: »Pridita se gor bojevat!« Tako sta se povzpela na hrib in premagala 20 vojakov.

Jonatan je bil najstarejši sin kralja Savla, zato naj bi on postal naslednji izraelski kralj. Toda Jehova je za naslednjega izraelskega kralja izbral Davida. Jonatan je to vedel, vendar ni bil ljubosumen na Davida. Jonatan in David sta postala zelo  dobra prijatelja. Obljubila sta si, da bosta drug drugega ščitila in branila. Jonatan je dal Davidu v znak prijateljstva svojo tuniko, meč, lok in pas.

Ko je David bežal pred Savlom, je Jonatan prišel k njemu in mu rekel: »Bodi močan in pogumen. Jehova te je izbral za kralja. Tudi moj oče ve to.« Ali bi rad imel takega dobrega prijatelja, kot je bil Jonatan?

Jonatan je bil več kot enkrat pripravljen umreti, da bi pomagal svojemu prijatelju. Vedel je, da hoče njegov oče ubiti Davida, zato mu je rekel: »Oče, grešil boš, če boš ubil Davida, saj ne dela nič narobe.« Savel je bil zaradi tega zelo jezen na Jonatana. Čez nekaj let sta Savel in Jonatan skupaj umrla v bitki.

Potem ko je Jonatan umrl, je David iskal njegovega sina, Mefibošeta. Ko ga je našel, mu je rekel: »S tvojim očetom sva bila zelo dobra prijatelja. Zato bom skrbel zate vse do tvoje smrti. Živel boš z menoj v palači in jedel pri moji mizi.« David ni nikoli pozabil svojega prijatelja Jonatana.