Dža ko teksto

Dža ki sodržina

44 LEKCIJA

E Jehovaskoro hrami

E Jehovaskoro hrami

Keda o Solomon ulo cari ko Izrael, o Jehova pučlja le: „So mangea te dav tut?“ O Solomon vakergja: „Me sium terno hem na džanava so te kerav. Molinava tut te de man mudrost te šaj šukar te vodinav te narodo“. O Jehova vakergja: „Adaleske so rodingjan mandar mudrost, ka kerav tut te ove najmudro manuš ki celo Phuv. Isto agjaar, ka kerav tut te ove but barvalo. Hem ako sian mange poslušno ka živine but berša“.

O Solomon počmingja te gradinel o hrami. Ov koristingja o najšužo zlato, srebro, kaš hem bar. But iskusna murša hem džuvlja kergje buti ko hrami. Palo efta berš, o hrami sine završimo hem spremno te posvetinel pe e Jehovaske. Adathe sine žrtveniko hem ki leste sine žrtve. O Solomon bešlja ko kočija anglo žrtveniko hem molingja pe: „Jehova akava hrami nane tuke dovolno baro ili dovolno šužo, ama molinava tut prifatin amare žrtve hem šun amare molitve“. So mislinela sine o Jehova bašo hrami hem baši molitva e Solomoneskiri? Keda završingja o Solomon e molitvaja, o Jehova mukhlja jag taro nebo hem thargja o žrtve ko žrtveniko. Adalea o Jehova sikavgja kaj prifatinela o hrami so kergje le. Keda o Izraelcija dikhle akava, ola but radujngje pe.

O cari o Solomon sine pendžardo sar but mudro manuš ko celo Izrael hem ko but javera thana. O manuša avena sine ko Solomon te šaj te pomožinel len te rešinen pumare problemija. Čak i carica tari Sava ali ki leste te pučel le phare pučiba te šaj te dikhel dali tano čače adava so vakerena baši leste. Keda šungja leskere odgovorija, oj phengja: „Me na verujngjum ko adava so vakerena sine o manuša baši tute, akana dikhava kaj sian pomudro taro adava so vakerena. To Devel, o Jehova, nagradingja tut“. O manuša ko Izrael živinena sine but šukar hem srekjno. Ama o bukja meningje pe.

„Akate tano nekoj soj pobaro taro Solomon“ (Mt 12:42)