Jozafat, ki je bil kralj na Judovem, je v deželi uničil oltarje in malike, namenjene čaščenju Baala. Želel je, da ljudstvo pozna Jehovove zakone. Zato je poslal kneze in levite, da so po vsem Judovem poučevali ljudstvo o Jehovovih zakonih.

Sosednji narodi so se bali napasti Judovce, saj so vedeli, da jih ščiti Jehova. Kralju Jozafatu so celo prinašali darila. Potem pa so Amonovi in Moabovi sinovi in tisti s seirskega gorovja prišli, da bi se bojevali z Judovci. Jozafat je vedel, da potrebuje Jehovovo pomoč. Naročil je, naj vsi moški, ženske in otroci pridejo v Jeruzalem. Pred vsemi njimi je potem molil: »Jehova, brez tebe ne moremo zmagati. Prosimo te, povej nam, kaj naj naredimo.«

Jehova je na molitev odgovoril: »Ne bojte se. Pomagal vam bom. Postavite se na svoje mesto, mirno stojte in glejte, kako vas bom rešil.« Kako jih je Jehova rešil?

Naslednje jutro je Jozafat izbral pevce in jim naročil, naj korakajo pred vojsko. Korakali so od Jeruzalema do bojnega polja na kraju, ki se je imenoval Tekoa.

Medtem ko so pevci veselo in glasno hvalili Jehova s pesmimi, se je Jehova bojeval za svoje ljudstvo. Med Amonovimi in Moabovimi sinovi je povzročil tako zmedo, da so pričeli napadati drug drugega. Niti eden od njih ni preživel. Toda Jehova je zaščitil svoje ljudstvo. Ko so vsi okoliški narodi slišali, kaj je naredil Jehova, so vedeli, da še vedno ščiti svoje ljudstvo. Kako Jehova rešuje svoje služabnike? Na veliko različnih načinov. In za to ne potrebuje človekove pomoči.