Elizabeta je imela mlado sorodnico Marijo, ki je živela v mestu Nazaret v Galileji. Marija je bila zaročena s tesarjem Jožefom. Ko je bila Elizabeta šest mesecev noseča, se je Mariji prikazal angel Gabriel. Rekel ji je: »Pozdravljena, Marija. Jehova te ima zelo rad.« Marija ni razumela, kaj je Gabriel s tem mislil. Nato ji je dejal: »Postala boš noseča in rodila sina. Moraš mu dati ime Jezus. On bo vladal kot kralj. Njegovo kraljestvo bo večno.«

Marija je rekla: »Ampak jaz še nisem imela spolnih odnosov z moškim. Kako lahko potem dobim otroka?« Gabriel ji je odgovoril: »Jehovu ni nič nemogoče. Na tebe bo prišel sveti duh in dobila boš sina. Tvoja sorodnica Elizabeta je tudi zanosila.« Nato je Marija rekla: »Jehovova sužnja sem. Naj se mi zgodi tako, kot si rekel.«

 Marija se je odpravila k Elizabeti v mesto, ki je ležalo v hribovju. Ko je Marija pozdravila Elizabeto, je ta začutila, da je otrok v njej poskočil. Polna svetega duha je rekla: »Marija, Jehova te je blagoslovil. V čast mi je, da me je obiskala Mesijeva mama.« Marija je dejala: »Z vsem svojim srcem slavim Jehova.« Marija je ostala pri Elizabeti tri mesece, nato pa se je vrnila domov v Nazaret.

Ko je Jožef izvedel, da je Marija noseča, ni več hotel biti zaročen z njo. Mislil je, da je postala noseča, ker je imela spolne odnose z drugim moškim. Toda v sanjah se mu je prikazal angel in mu rekel: »Ne boj se poročiti z njo. Nič ni naredila narobe.« Tako je Jožef vzel Marijo za ženo in jo pripeljal v svoj dom.