Kal idhi e weche manie iye

Kal idhi kama ochanie weche mantie

SULA MAR 81

Twak ma Yesu Nogolo e Got

Twak ma Yesu Nogolo e Got

Bang’ ka Yesu ne oseyiero Joote 12, ne oridore mwalo kama ji mang’eny ne ochokore. Jogo ne oa e alwora mopogore opogore kaka Galili, Judea, Tiro, Sidon, Siria, kendo moko to ne oa loka Aora Jordan. Ne gikelo ji ma ne nigi tuoche mopogore opogore, kendo moko kuom jogo ne nigi jochiende. Yesu ne ochangogi te. Kae to ne obet gi malo matin e got mi ochako puonjogi. Ne olero gima nyaka watim mondo wabed osiepe Nyasaye. Nyaka wang’e ni Nyasaye e ma owinjore otawa, kendo nyaka wahere. To ok wanyal wacho ni wahero Nyasaye ka ok wahero dhano wetewa. Nyaka watim ne jomamoko gik mabeyo, kendo nyaka wakech ji te, moriwo nyaka jowasikwa.

Yesu nowacho kama: ‘Hero osiepeni kende ok oromo. Dwarore ni iher jowasiki bende, kendo iwe ne ji kethogi. Ka itimo gima ochwanyo ng’ato, dhi ikwaye ng’wono. Tim ne ji gik ma diher ni in be gitimni.’

Yesu bende ne okonyowa gi paro monego wabedgo e wi pesa kod gik ma wanyalo bedogo e ngima. Ne owacho niya: ‘Bedo osiep Jehova ber moloyo bedo gi pesa mang’eny. Jakuo nyalo monji ma mayi pesagi, to osiep ma in-go gi Jehova onge ng’at ma nyalo mayi. Kik iparri ne gima ibiro chamo, gima ibiro madho, kod law ma ibiro rwako. Rang ane kaka winy odak. Nyasaye konyogi kinde duto mondo giyud chiemo moromogi. Parruok mang’eny ok nyal miyo imed ngimani kata mana gi odiechieng’ achiel. Par kinde duto ni Jehova ong’eyo gik ma wachando.’

Joma nochokore kanyogo ne pok owinjo ka ng’ato puonjo e yo ma Yesu ne puonjogo. Jotend din ma ne gin Jo-Farisai kod jondiko ne pok opuonjogi kata matin weche ma ne Yesu opuonjo. Ang’o momiyo Yesu ne puonjo e yo maber kamano. En nikech gimoro amora ma ne opuonjo ne a kuom Jehova.

“Keturu jok mara kuomu kendo puonjreuru kuoma, nimar adembora kendo chunya muol, to ununwang’ yueyo.”​—Mathayo 11:29