Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

89. POGLAVJE

Peter je rekel, da ne pozna Jezusa

Peter je rekel, da ne pozna Jezusa

Ko je bil Jezus v zgornji sobi skupaj z apostoli, jim je rekel: »To noč me boste vsi zapustili.« Peter pa je rekel: »Jaz že ne! Tudi če te vsi zapustijo, te jaz ne bom.« Tedaj mu je Jezus dejal: »Še preden bo zapel petelin, boš trikrat rekel, da me ne poznaš.«

Večina apostolov se je razbežala, še preden so vojaki odpeljali Jezusa v hišo velikega duhovnika Kajfa. Vendar sta se dva od njih pomešala med množico in šla za Jezusom. Peter je bil eden od njiju. Vstopil je na dvorišče Kajfove hiše in se grel pri ognju. Ko je neka služkinja v svetlobi jasno videla njegov obraz, je rekla: »Tebe pa poznam! Z Jezusom si bil!«

Peter ji je rekel: »Ne, nisem bil! Ne vem, o čem govoriš!« Nato je šel proti izhodu. Ampak kmalu ga je zagledala druga služkinja in rekla ljudem: »Ta človek je bil z Jezusom!« Peter je rekel: »Sploh ne poznam Jezusa!« Potem pa je neki moški rekel: »Ti si eden od njegovih učencev! Že po tem, kako govoriš, vidim, da si iz Galileje tako kot Jezus.« Toda Peter je rekel: »Prisežem, da ga ne poznam!«

V tistem trenutku je zapel petelin. Peter je videl, da se je Jezus obrnil in ga pogledal. Spomnil se je, kar mu je Jezus rekel, šel ven in se močno razjokal.

Medtem so v Kajfovo hišo prišli člani sanhedrina. Sanhedrin je bilo sodišče, v katerem so bili verski voditelji. Zbrali so se, zato da bi sodili Jezusu. Že prej so se odločili, da ga bodo obsodili na smrt, zdaj pa so skušali najti še razlog. Vendar zoper njega niso mogli najti nobenih dokazov. Nazadnje je Kajfa naravnost vprašal Jezusa: »Ali si ti Božji Sin?« Jezus mu je odgovoril: »Sem.« Kajfa pa je dejal: »Nobenih drugih dokazov ne potrebujemo več. To je žalitev za Boga!« Člani sanhedrina so enotno sklenili: »Ta človek mora umreti.« Tedaj so ga začeli udarjati po obrazu in pljuvati vanj. Pokrili so mu oči, ga tepli in govorili: »Če si prerok, povej, kdo te je udaril!«

Zgodaj zjutraj so ga pripeljali v sanhedrinsko dvorano in ga zopet vprašali: »Ali si Božji Sin?« On pa jim je odgovoril: »Vi pravite, da sem.« Nato so ga obsodili na smrt, ker je po njihovem mnenju žalil Boga, in ga odpeljali v palačo Poncija Pilata, rimskega deželnega upravitelja. Kaj se je potem dogajalo? Pa si poglejva.

»Ura [...] je že prišla, ko se boste razkropili vsak na svoj dom in me pustili samega. Pa vendar nisem sam, saj je Oče z menoj.« (Janez 16:32)