Pavlovo tretje oznanjevalsko potovanje se je končalo v Jeruzalemu. Tam so Pavla aretirali in zaprli v ječo. Ponoči se mu je v videnju prikazal Jezus in mu rekel: »Šel boš v Rim in tam oznanjeval.« Pavla so iz Jeruzalema odpeljali v Cezarejo in v tem mestu je bil dve leti v zaporu. Ko je bil na sojenju pred deželnim upraviteljem Festom, je rekel: »Hočem, da mi sodi cesar, ki je v Rimu.« Fest je dejal: »K cesarju si želel, k cesarju boš šel.« Pavla so poslali na ladjo, ki je bila namenjena v Rim, z njim pa sta šla sokristjana, Luka in Aristarh.

Ko so bili na morju, je nastal močan vihar, ki je trajal veliko dni. Zaradi tega so vsi, ki so bili na ladji, mislili, da bodo umrli. Toda Pavel je rekel: »Možje, videl sem angela, ki mi je dejal: ‚Pavel, ne boj se. Preživel boš in prišel v Rim pa tudi vsi, ki so s teboj na ladji, bodo preživeli.‘ Bodite pogumni! Ne bomo umrli.«

Vihar je divjal 14 dni. Končno se je videlo kopno. Bil je otok Malta. Ladja je nasedla v nizki vodi in se začela lomiti na kose, toda vseh 276 ljudi, ki so bili na njej, je varno prišlo na kopno. Nekateri so tja priplavali sami, drugi pa so se prijeli kosov ladje in si tako pomagali do obale. Ljudje na Malti so za njih lepo poskrbeli in zakurili ogenj, tako da so se ogreli.

Čez tri mesece so šli vojaki s Pavlom na drugo ladjo in odpotovali proti Rimu. Ko je Pavel prispel, so ga bratje šli pozdravit. Ko jih je zagledal, se je zahvalil Jehovu in se opogumil. Čeprav je bil zapornik, je dobil dovoljenje, da sme stanovati v najeti hiši skupaj z vojakom, ki ga je stražil. Tam je ostal dve leti. Ljudje so prihajali k njemu na obisk, on pa jim je oznanjeval Božje kraljestvo in jih poučeval o Jezusu. Poleg tega je pisal pisma občinam v Mali Aziji in Judeji. Jehova je prav res uporabil Pavla, da je širil dobro novico med narodi.