1. Naš srečni Bog usmiljen je,

iskreno on nas ljubi vse.

S prijaznostjo obsipa nas,

ko v stiski smo, si vzame čas.

Kdor v srcu se zares kesa,

ga Oče sliši, sprejme ga.

Bog ve, da prah le drobcen smo,

zato ravna usmiljeno.

2. Ko greh storimo, nas boli,

odpuščanja želimo si.

V molitvi prosimo Boga

njegovega usmiljenja:

»Odpusti nam prestopke vse,

da mir ozdravi nam srce.«

Tako bridkost odide stran,

nam srčni mir polepša dan.

3. Ko drugim stisko lajšamo,

ko dajemo, pomagamo,

to delajmo v vsej skromnosti,

ponižno, brez sebičnosti.

Tedaj nam Bog, ki vidi vse,

poplača, res, nasmehne se.

Da, srečni so usmiljeni,

saj Bog jih kmalu nagradi.