LOLOGO 139
Kitia a Koe ka Fakafoou e Tau Mena Oti
-
1. Ki-tia a koe, ki-tia au nei;
Ki-tia o-ti a tau-to-lu i ai.
La-lo-la-gi kua fa-ka-fōu,
No-no-fo mō-li he ma-fo-la.
To na-kai fai me-na ke-lea;
Pu-le mai e A-tu-a mō-li.
To ka-ma-ta ai e la-lo-la-gi fōu,
Lo-lo-go fa-ka-he-ke mo e fia-fi-a:
(TALI)
“A-tu-a na e, fa-ka-ue a-tu.
La-lo-la-gi fōu, pu-le a Ie-su.
Lo-lo-go fia-fi-a tau-to-lu o-ti nei;
Fa-ka-he-ke ka-to-a ke he A-tu-a.”
-
2. Ki-tia a koe, ki-tia au nei;
A-ma-na-ki he la-lo-la-gi fōu.
Ma-fa-na-tia, a-tā-i-na
To na-kai fai ma-ta-ku-ta-ku.
Ma-ve-he mai he A-tu-a;
To pu-le ke he la-lo-la-gi.
To li-liu tu mai e tau fa-ka-he-le;
Ti fa-ka-he-ke au-loa he mo-nu-i-na:
(TALI)
“A-tu-a na e, fa-ka-ue a-tu.
La-lo-la-gi fōu, pu-le a Ie-su.
Lo-lo-go fia-fi-a tau-to-lu o-ti nei;
Fa-ka-he-ke ka-to-a ke he A-tu-a.”
(Kikite foki Sala. 37:10, 11; Isaia 65:17; Ioane 5:28; 2 Pete. 3:13.)