Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

TILE 8

“Mebamaa Bɛ Mboaneneavolɛ Ko”

“Mebamaa Bɛ Mboaneneavolɛ Ko”

YIZIKEƐLE 34:23

BODANE: Mɛzaya ne anwo ngapezo nna nee kɛzi bɛrale nu wɔ Kelaese anwo zo la

1-3. Duzu ati a Yizikeɛle lile nyane kpole a, na duzu a bɛmaanle ɔhɛlɛle a?

BƐVALE Yizikeɛle bɛhɔle akɛlɛzonlenlɛ nu la, ye ɛvolɛ nsia ɛne. * Ɔlɛdi nyane kpole wɔ mekɛ mɔɔ ɔlɛdwenle adenle ɛtane mɔɔ bɛdua zo bɛdi tumi wɔ Dwuda, ye sua zo mɔɔ la ye ahonle nwo na yeha moamoa anwo la. Yenwu kɛ tumivolɛma dɔɔnwo ba kɔ.

2 Bɛwole ye wɔ belemgbunli nɔhavo Dwosaya tumililɛ mekɛ ne anu. Ɔbayɛ kɛ ɔ nye liele wɔ mekɛ mɔɔ ɔnwunle mɔdenle mɔɔ Dwosaya ɛlɛbɔ kɛ ɔsɛkye ananze mɔɔ bɛgua na yeava nɔhalɛ ɛzonlenlɛ yeazie ɛkɛ ne bieko wɔ Dwuda la. (2 Ek. 34:1-8) Noko nzenzaleɛ ne mɔɔ Dwosaya maanle ɔrale la andɛnla ɛkɛ angyɛ, ɔluakɛ arelemgbunli mɔɔ lile ɔ nzi la anu dɔɔnwo zonlenle awozonle. Ɔnyɛ nwanwane kɛ wɔ tumivolɛ amumuyɛma ɛhye mɔ mekɛ zo maanle ne sunsum nu gyinlabelɛ nee bɛ ɛbɛlabɔlɛ zɛkyele bɔkɔɔ la. Asoo ɛnee anyelazo biala ɛnle ɛkɛ ɔ? Kyɛkyɛ!

3 Gyihova maanle ye ngapezonli nɔhavo ne hɛlɛle ngapezo bie​—ɔzonle na ɛhye a limoa a​—ɔfale Mɛzaya ne, kenle bie Tumivolɛ nee Mboaneneavolɛ mɔɔ bava nɔhalɛ ɛzonlenlɛ yeazie ɛkɛ ne dahuu na yeanlea Gyihova mboane ne kpalɛ la anwo. Ɔwɔ kɛ yɛsuzu ngapezo zɔhane mɔ anwo kpalɛ, ɔluakɛ yɛ kenle bie gyi kɛzi bɛbara nu la azo. Akee bɛmaa yɛzuzu ngapezo ɛhye mɔ anu nna anwo.

“Ɔ Ti Dɛkɛdɛkɛ Kpalɛ Ne” Rayɛle “Sida Baka Kpole”

4. Ngapezo boni a Yizikeɛle hanle a, na kɛzi Gyihova bukele ngapezo ne anye ɛ?

4 Kɛyɛ 612 K.Y.M., ‘Gyihova nee Yizikeɛle dendɛle,’ na ɔhanle ɛleka mɔɔ Mɛzaya tumililɛ ne bahɔ ahɔdwu nee kɛzi ɔhyia kɛ yɛfa yɛ nwo yɛto ye Belemgbunlililɛ ne azo la. Gyihova buke ngapezo ne anye la, ɔzele Yizikeɛle kɛ ɔhye ngapezo nwo agyebɛ mɔɔ kile kɛ Dwuda tumivolɛma anli nɔhalɛ na eza ɔsi zo kɛ bɛhyia Mɛzaya Tumivolɛ tenlenenli ne anwo la ɔhile menli ne.​—Yiz. 17:1, 2.

5. Agyebɛ ne anu edwɛkɛ titili a le boni?

5 Kenga Yizikeɛle 17:3-10. Agyebɛ ne anu edwɛkɛ titili ɛne: “Kɔleɛ kpole” bie bule sida baka bie ati dɛkɛdɛkɛ kpalɛ ne na ɔhɔluale ye wɔ “gualilɛma suakpole ne azo.” Akee ɔvale “azɛlɛ ne azo ma ne mɔ bie” na ɔhɔluale ye wɔ azɛlɛ mɔɔ kye aleɛ la azo, “ɛleka mɔɔ nzule dɔɔnwo wɔ la.” Ma ne fifile, na ɔyɛle “vanye ezinra.” Akee “kɔleɛ kpole” mɔɔ tɔ zo nwiɔ la rale ɛkɛ. Vanye ne denrɛdenrɛle ye ndinli ne mɔ anu “ndɛndɛ wɔ” kɔleɛ ne mɔɔ tɔ zo nwiɔ la anwo zo, na ɛnee ɔkpondɛ kɛ ɔtu ye ɔkɔdua ɛleka fofolɛ mɔɔ nzule dɔɔnwo wɔ la. Gyihova anye anlie mɔɔ ɔyɛle la anwo, ɔhanle kɛ ye ndinli ne mɔ anu batete na ‘yeagyengye bɔkɔɔ.’

Kɔleɛ kpole ne mɔɔ limoa la gyi ɛkɛ maa Babelɔn Belemgbunli Nɛbukadenɛza (Nea ɛdendɛkpunli 6)

6. Kilehile mɔɔ agyebɛ ne kile la anu.

6 Duzu a ɔkile a? (Kenga Yizikeɛle 17:11-15.) Babelɔn Belemgbunli Nɛbukadenɛza (“kɔleɛ kpole” ne mɔɔ limoa la) bɛngale Gyɛlusalɛm yiale wɔ 617 K.Y.M. Ɔdule Dwuda Belemgbunli Gyɛhɔyakɛn (“ɔ ti dɛkɛdɛkɛ kpalɛ” ne) ɔvile ye belemgbunli ebia zo na ɔvale ye ɔhɔle Babelɔn (“gualilɛma suakpole ne azo”). Ɔvale Zɛdikaya (alehelɛ ne mɔ ko, “azɛlɛ ne azo ma”) ɔziele Gyɛlusalɛm ebia ne azo. Ɔmaanle Dwuda belemgbunli fofolɛ ne vale Nyamenle duma hanle ndane, mɔɔ kile kɛ ɔbali nɔhalɛ na yeagyinla ɔ gyakɛ anu. (2 Ek. 36:13) Noko Zɛdikaya anli ye ndane ne azo; ɔdele Babelɔn anwo atua na ɔhɔkpondɛle sogyama moalɛ ɔvile Yigyibitinli Falo (“kɔleɛ kpole” mɔɔ tɔ zo nwiɔ la) ɛkɛ, noko yeamboa. Gyihova buale ye fɔlɛ. (Yiz. 17:16-21) Awieleɛ ne, bɛdule ye bɛvile ebia ne azo, na ɔwule efiade wɔ Babelɔn.​—Gyɛ. 52:6-11.

7. Duzu a yɛsukoa yɛfi ngapezo nwo agyebɛ ne anu a?

7 Duzu a yɛsukoa yɛfi nu a? Mɔɔ limoa, yɛle nɔhalɛ sonvolɛma yemɔti ɔwɔ kɛ yɛdi yɛ edwɛkɛ zo. Gyisɛse hanle kɛ, “Bɛmaa bɛ ‘Ɛhɛe’ ɛyɛ ɛhɛe, bɛ ‘Kyɛkyɛ’ ɛyɛ kyɛkyɛ.” (Mat. 5:37) Saa yɛlɛka ndane yɛava yɛaha nɔhalɛ kɛ mɔɔ bɛyɛ bɛdi daselɛ wɔ kɔɔto la a, yɛbu ndane zɛhae kɛ anyebolo wɔ nu. Mɔɔ tɔ zo nwiɔ, ɔwɔ kɛ yɛnea boɛ wɔ awie mɔɔ yɛfa yɛ nwo yɛto ɔ nwo zo la anwo. Baebolo ne bɔ yɛ kɔkɔ kɛ: “Mmafa ɛ nwo ɛto mgbanyima anzɛɛ sonla dasanli mɔɔ ɛngola ɛmmaa ngoane la anwo zo.”​—Edw. 146:3.

8-10. Kenle bie Mɛzaya Tumivolɛ ne anwo edwɛkɛ boni a Gyihova hanle a, na kɛzi ɔrale nu ɛ? (Eza nea ɛlɛka “Mɛzaya Ne Anwo Ngapezo​—Sida Baka Kpole Ne.”)

8 Noko tumivolɛ bie wɔ ɛkɛ ne mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛfa yɛ nwo yɛto ɔ nwo zo bɔkɔɔ a. Mɔɔ Gyihova hanle baka ne ati dɛkɛdɛkɛ ne mɔɔ bɛdule bɛhɔluale ye bieko la anwo ngapezo ne wiele la, ɔhilele kɛ kenle bie Mɛzaya Tumivolɛ ne noko anwo edwɛkɛ wɔ edwɛkɛdwɛndolɛ ne anu.

9 Mɔɔ ngapezo ne ka la. (Kenga Yizikeɛle 17:22-24.) Kɛkala, Gyihova a bayɛ nwolɛ debie a, tɛ kɔleɛ mgbole ne mɔ ɔ. Ɔbabu ‘sida baka kɛnlɛma ne ati dɛkɛdɛkɛ ne bie na yeahɔlua ye wɔ boka tendenle kpole bie azo.’ Ɔbafifi yeayɛ “sida baka kpole” na “nloma kɔsɔɔti” aradɛnla ɔ bo. Akee “ɛbɔ nu mbaka kɔsɔɔti” banwu kɛ Gyihova a ɛmaa baka kpole ɛhye ɛfifi a.

10 Kɛzi ɔrale nu la. Gyihova yele ɔ Ra ne, Gyisɛse Kelaese, vile Devidi abusua ne mɔɔ bɛdi ebia la (“sida baka kɛnlɛma ne”) anu na ɔhɔluale ye wɔ anwuma Zayɔn Boka ne (“boka tendenle kpole bie”) azo. (Edw. 2:6; Gyɛ. 23:5; Yek. 14:1) Ɔti Gyihova vale ɔ Ra ne mɔɔ ye agbɔvolɛ bule ye kɛ ɔle ‘koahweabane kpalɛ’ la, na ɔkpogyale ye zo ɔvale “ɔ ze Devidi belemgbunli ebia ne” ɔmaanle ye. (Dan. 4:17; Luku 1:32, 33) Mɛzaya Belemgbunli, Gyisɛse Kelaese le kɛ sida baka kpole ne la, ɔbaheda azɛlɛ ye amuala azo na yeamaa ye maanlema kɔsɔɔti anyia nyilalɛ. Ɛhye a le Tumivolɛ ne mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛfa yɛ nwo yɛto ɔ nwo zo la. Wɔ ye Belemgbunlililɛ ne tumililɛ bo dasanli biala mɔɔ yɛ tieyɛ la “badɛnla anzodwolɛ nu, na ɔ nwo adɔ ye mɔɔ ɔnrɛzulo munzule biala a.”​—Mrɛ. 1:33.

11. Duzu a yɛsukoa yɛfi baka ne ‘ati dɛkɛdɛkɛ kpalɛ ne’ mɔɔ ɔrayɛle “sida baka kpole” ne la anwo ngapezo ne anu a?

11 Mɔɔ yɛsukoa yɛfi nu la. “Ɔ ti dɛkɛdɛkɛ kpalɛ ne” mɔɔ rayɛle “sida baka kpole” la anwo ngapezo ne boa yɛ maa yɛbua kpuya ɛhye mɔɔ anwo hyia kpalɛ la: Nwane a ɔwɔ kɛ yɛfa yɛ nwo yɛto ɔ nwo zo a? Nrɛlɛbɛ ɛnle nu kɛ yɛbava yɛ nwo yɛado alesama arane nee bɛ sogyama anwo zo. Ɔwɔ kɛ yɛfa yɛ nwo yɛto Mɛzaya Belemgbunli, Gyisɛse Kelaese anwo zo bɔkɔɔ na yɛanyia banebɔlɛ. Alesama anyelazo kokye a le anwuma arane ne mɔɔ wɔ ɔ sa nu la.​—Yek. 11:15.

“Ahenle Mɔɔ Ɔle Ye Ɛdeɛ La”

12. Kɛzi Gyihova maanle ɔlale ali wienyi kɛ ɔ rɛle ɛtɛfile ngyekyeleɛ ne mɔɔ ɔ nee Devidi yɛle la ɛ?

12 Kɔleɛ nwiɔ ne anwo agyebɛ ne maanle Yizikeɛle dele ɔ bo kɛ bɛbadu Zɛdikaya, belemgbunli mɔɔ anli nɔhalɛ mɔɔ ɔvi Devidi dehelɛ abusua ne anu la bɛavi ebia zo na bɛava ye bɛahɔ akɛlɛzonlenlɛ nu wɔ Babelɔn. Bie a ɔbizale ɔ nwo kɛ, ‘Na ngyekyeleɛ ne mɔɔ Nyamenle nee Devidi yɛle, na ɔbɔle ɛwɔkɛ kɛ belemgbunli mɔɔ vi Devidi abusua nu la bali tumi dahuu la noko ɛ?’ (2 Sa. 7:12, 16) Saa ɔdwenledwenlenle kpuya ɛhye anwo a, ɛnee yeangyɛ yɛɛ ɔnyianle nwolɛ mualɛ a. Kɛyɛ 611 K.Y.M., mɔɔ bɛhɔle akɛlɛzonlenlɛ nu la ye ɛvolɛ nsuu ne azo, mɔɔ ɛnee Zɛdikaya tɛdi tumi wɔ Dwuda la, ‘Gyihova nee Yizikeɛle dendɛle.’ (Yiz. 20:2) Ɔmaanle ɔhanle Mɛzaya ne anwo ngapezo bieko, na ɔlale ali wienyi wɔ nuhua kɛ Nyamenle arɛle ɛtɛfile ngyekyeleɛ ne mɔɔ ɔ nee Devidi yɛle la. Emomu, ngapezo ne hilele kɛ kenle bie Mɛzaya Tumivolɛ ne mɔɔ ɔle ye ɛdeɛ la bali tumi kɛ Devidi koliagya.

13, 14. Edwɛkɛ boni a wɔ ngapezo ne mɔɔ wɔ Yizikeɛle 21:25-27 la anu a, na kɛzi ɔrale nu ɛ?

13 Mɔɔ ngapezo ne ka la. (Kenga Yizikeɛle 21:25-27.) Gyihova luale Yizikeɛle anwo zo hanle “Yizilayɛ kpanyinli amumuyɛnli” ne mɔɔ ye anzohwenlɛ mekɛ ɛdwu la anwo edwɛkɛ. Ɔzele tumivolɛ ɛhye kɛ bɛbalie ye “abotile” anzɛɛ “belemgbunli kyɛlɛ ne” (tumililɛ nwo sɛkɛlɛneɛ ne) bɛavi ɔ sa nu. Akee bɛbakpogya tumivolɛma “mɔɔ wɔ aze la” zo, na bɛaha bɛdabɛ ‘mɔɔ bɛkpogya bɛ zo la’ aze. Tumivolɛma mɔɔ bɛkpogya bɛ zo la bɛahɔ zo ali tumi kɔkpula kɛ “ahenle mɔɔ ɔle ye ɛdeɛ la bara,” na Gyihova bava Belemgbunlililɛ ne amaa ye.

14 Kɛzi ɔrale nu la. Wɔ 607 K.Y.M., mɔɔ Babelɔnoma zɛkyele Gyɛlusalɛm la, bɛhanle Dwuda belemgbunlililɛ ne “mɔɔ bɛkpogya ye zo” la aze na bɛvale Belemgbunli Zɛdikaya mɔɔ bɛdule ye bɛvile ebia zo la bɛhɔle akɛlɛzonlenlɛ nu. Kɛmɔ ɛnee belemgbunli biala ɛnle Devidi dehelɛ abusua ne anu mɔɔ ɔbali tumi la ati, bɛkpogyale maanle maanle ne anu tumivolɛma ‘mɔɔ bɛwɔ aze’ la zo, bɛmaanle bɛlile tumi wɔ azɛlɛ ne azo​—noko ɛnee ɔbayɛ mekɛ ekyi bie anu ala. “Maanle maanle ne mɔ mekɛ ne” rale awieleɛ wɔ 1914, mekɛ mɔɔ Gyihova vale belemgbunlililɛ ne maanle Gyisɛse Kelaese la. (Luku 21:24) Kɛmɔ Gyisɛse le Belemgbunli Devidi abo zo sonla la ati, Mɛzaya Belemgbunlililɛ ne le “ye ɛdeɛ.” * (Gyn. 49:10) Ɔti, Gyihova luale Gyisɛse anwo zo maanle ɛwɔkɛ nwuanzanwuanza mɔɔ ɔbɔle Devidi kɛ ɔbamaa yeanyia koliagya mɔɔ bali Belemgbunli dahuu la rale nu.​—Luku 1:32, 33.

Nyamenle Belemgbunlililɛ ne le Gyisɛse ɛdeɛ (Nea ɛdendɛkpunli 15)

15. Duzu ati a yɛbahola yɛanyia anwodozo bɔkɔɔ wɔ Belemgbunli ne, Gyisɛse Kelaese anu a?

15 Mɔɔ yɛsukoa yɛfi nu la. Yɛbahola yɛanyia anwodozo bɔkɔɔ wɔ Belemgbunli ne, Gyisɛse Kelaese anu. Kɛmɔti ɛ? Ɔluakɛ ɔnle kɛ ewiade tumivolɛma mɔɔ menli a to ma ye bɛ, anzɛɛ bɛdie tumililɛ ne bɛfi awie mɔ asa anu la, Gyihova a ɛkpa ye a, yɛɛ ‘yeva belemgbunlililɛ’ ne mɔɔ le ye ɛdeɛ la yemaa ye. (Dan. 7:13, 14) Ɔfɛta kɛ yɛnyia Belemgbunli ne mɔɔ Gyihova ɛkpa ye la anu anwodozo!

“Me Sonvolɛ Devidi” Bayɛ “Bɛ Mboaneneavolɛ”

16. Kɛzi Gyihova dele nganeɛ maanle ye mboane ne ɛ, na kɛzi “Yizilayɛ mboaneneavolɛma” ne nee mboane ne lile ɛ?

16 Gyihova, Mboaneneavolɛ Kpole ne, dwenle ye mboane anzɛɛ ye azɛlɛ ye azo sonvolɛma ne boɛyɛlɛ nwo kpalɛ. (Edw. 100:3) Saa ɔfa bɛ ɔwula menli mɔɔ le mboaneneavolɛma ngyikyi​—bɛdabɛ mɔɔ yemaa bɛ tumi la​—asa anu kɛ bɛnlea bɛ a, ɔgua ɔ nye aze ɔnea kɛzi bɛyɛ bɛ la. Dwenle kɛzi Gyihova dele nganeɛ wɔ “Yizilayɛ mboaneneavolɛma ne” mɔɔ ɛnee wɔ Yizikeɛle mekɛ zo la anwo nea. Yeanyɛ bɛ nyiane kɛ “bɛvale atisesebɛ nee amumuyɛ a bɛnleanle bɛ nwo zo” la. Ɔlua zo mboane ne nwunle amaneɛ, na bɛ nuhua dɔɔnwo gyakyile nɔhalɛ ɛzonlenlɛ.​—Yiz. 34:1-6.

17. Kɛzi Gyihova liele ye mboane ne ɛ?

17 Duzu a Gyihova bayɛ a? Ɔzele tumivolɛma atisesebɛ ne kɛ, ‘mebamaa bɛabu mgbonda.’ Eza ɔbɔle ɛwɔkɛ kɛ: “Mebalie me mboane ne mɔ.” (Yiz. 34:10) Gyihova di ye edwɛkɛ zo dahuu. (Dwɔh. 21:45) Wɔ 607 K.Y.M., ɔluale Babelɔnoma anwo zo ɔliele ye mboane ne ɔvile angomedi mboaneneavolɛma ne asa anu na ɔmaanle bɛ tumililɛ ne bɔle bɛ. Ɛvolɛ 70 anzi, ɔliele bɛ ɔvile Babelɔn na ɔvale bɛ ɔziale ɔrale bɛ sua zo amaa bɛahola bɛava nɔhalɛ ɛzonlenlɛ bɛazie ɛkɛ ne bieko. Noko ɛnee bɛtɛbɔ esiane nu, ɔluakɛ ɛnee ewiade tumivolɛma bɛahɔ zo anlea bɛ nwo zo. Ɛnee ɛvoya dɔɔnwo bapɛ nu kolaa na “maanle maanle ne mɔ mekɛ ne” ara ye awieleɛ.​—Luku 21:24.

18, 19. Ngapezo boni a Yizikeɛle hanle ye wɔ 606 K.Y.M. a? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

18 Wɔ 606 K.Y.M., mɔɔ bɛzɛkyele Gyɛlusalɛm la anzi kɛyɛ ɛvolɛ ko yɛɛ ɛvolɛ dɔɔnwo pɛle nu kolaa na bɛalie Yizilayɛma bɛavi akɛlɛzonlenlɛ nu la, Gyihova maanle Yizikeɛle hanle ngapezo mɔɔ maa yɛnwu kɛzi Mboaneneavolɛ Kpole ne dwenle ye mboane ne anwo la. Ɔhanle kɛzi Mɛzaya Tumivolɛ ne banlea Gyihova mboane ne la anwo edwɛkɛ.

19 Mɔɔ ngapezo ne ka la. (Kenga Yizikeɛle 34:22-24.) Nyamenle ‘bamaa bɛ mboaneneavolɛ ko,’ mɔɔ ɔfɛlɛ ye “me sonvolɛ Devidi” la. Edwɛkɛ agbɔkɛ “mboaneneavolɛ ko” nee “sonvolɛ” mɔɔ ɔvale ɔlile gyima la kile kɛ Tumivolɛ ne ɛnrɛmaa arelemgbunli dɔɔnwo mɔɔ vi Devidi abusua nu la ɛnrɛra bieko, emomu, ɔbayɛ Devidi koliagya kokye dahuu. Mboaneneavolɛ Tumivolɛ ne bamaa Nyamenle mboane ne aleɛ na yeayɛ “bɛ kpanyinli.” Gyihova nee ye mboane ne “bɛayɛ anzodwolɛ ngyekyeleɛ.” “Nyilalɛ badɔ [agua bɛ nwo zo] kɛ ezule,” na bɛbanyia banebɔlɛ kpalɛ, bɛbakpazi na bɛ nwo azo. Tɛ menli ala a anzodwolɛ badɛnla bɛ avinli a, emomu, anzodwolɛ badɛnla menli nee nane noko avinli!​—Yiz. 34:25-28.

20, 21. (a) Kɛzi “me sonvolɛ Devidi” anwo ngapezo ne rale nu ɛ? (b) Duzu a Yizikeɛle edwɛkɛ ne mɔɔ fale “anzodwolɛ ngyekyeleɛ” ne anwo la kile maa yɛ kenle bie a?

20 Kɛzi ɔrale nu la. Nyamenle luale Tumivolɛ ɛhye mɔɔ ɔvɛlɛle ye “me sonvolɛ Devidi” la anwo zo ɔhilele kɛ ngapezo ne fale Gyisɛse mɔɔ le Devidi abo zo sonla mɔɔ ɔle ye ɛdeɛ kɛ ɔdi tumi la anwo. (Edw. 89:35, 36) Mɔɔ Gyisɛse wɔ azɛlɛ ye azo la, ɔhilele kɛ ɔdaye a ɔle “mboaneneavolɛ kpalɛ ne” a, ɔvale ye ngoane ‘ɔbɔle afɔle ɔmaanle mboane ne.’ (Dwɔn 10:14, 15) Noko kɛkala, ɔle Mboaneneavolɛ wɔ anwuma. (Hib. 13:20) Wɔ 1914, Nyamenle vale ye ziele Belemgbunli na ɔmaanle ye gyima kɛ ɔnlea ye mboane ne mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la na ɔmaa bɛ aleɛ. Yeangyɛ, wɔ 1919, ɔkpale “akɛlɛ nɔhavo nee badwema ne” kɛ ɔmaa “sonvolɛma”​—Nyamenle nɔhalɛ sonvolɛma mɔɔ lɛ anwuma anzɛɛ azɛlɛ ye azo anyelazo la​—aleɛ. (Mat. 24:45-47) Akɛlɛ nɔhavo ne ɛhɔ zo ɛmaa bɛ sunsum nu aleɛ kpalɛ wɔ Kelaese adehilelɛ bo. Aleɛ ɛhye ɛboa ɛmaa bɛnyia anzodwolɛ nee banebɔlɛ wɔ sunsum nu paladaese ne mɔɔ kɛkala ɛlɛnyia anyuhɔlɛ la anu.

21 Duzu a Yizikeɛle edwɛkɛ “anzodwolɛ ngyekyeleɛ” yɛɛ nyilalɛ mɔɔ badɔ kɛ ezule la kile maa yɛ kenle bie a? Wɔ ewiade fofolɛ ne anu, Gyihova nɔhalɛ sonvolɛma mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la bɛanyia “anzodwolɛ ngyekyeleɛ” ne anu nyilalɛ ne amuala. Wɔ ewiade amuala paladaese ne anu, konle, ɛtanelilɛ, ɛhɔne, anwodolɛ anzɛɛ nane anwo ɛzulolɛ biala ɛnrɛnwunlonwunla alesama mɔɔ di nɔhalɛ la bieko. (Aye. 11:6-9; 35:5, 6; 65:21-23) Asoo ɔnyɛ wɔ fɛ kɛ ɛbanyia dahuu ngoane wɔ azɛlɛ ye azo paladaese ne anu, ɛleka mɔɔ Nyamenle mboane ne badɛnla “aze anzodwolɛ nu, mɔɔ awie biala ɛnrɛha bɛ ɛzulolɛ” la?​—Yiz. 34:28.

Gyisɛse le Mboaneneavolɛ wɔ anwuma, ɔti ɔnwu kɛzi bɛ nee Nyamenle mboane ne di la (Nea ɛdendɛkpunli 22)

22. Kɛzi Gyisɛse te nganeɛ maa mboane ne ɛ, na kɛ ɔkɛyɛ na mboaneneavolɛma ngyikyi ne azukoa kɛzi ɔdwenle bɛ nwo la ɛ?

22 Mɔɔ yɛsukoa yɛfi nu la. Gyisɛse le yɛ Ze, ɔdwenle yɛ boɛyɛlɛ nwo kpalɛ. Mboaneneavolɛ Belemgbunli ne nea nwu ye kɛ bɛmaa yɛ sunsum nu aleɛ kpalɛ na yɛlɛ anzodwolɛ nee banebɔlɛ wɔ sunsum nu paladaese ne anu. Nea kɛzi ɔmaa anwosesebɛ kɛ yɛwɔ Tumivolɛ zɛhae abo a! Ɔwɔ kɛ mboaneneavolɛma ngyikyi ne mɔ sukoa kɛzi Gyisɛse dwenle mboane ne anwo la. Ɔwɔ kɛ mgbanyima ne mɔ fi “ɛhulolɛ” nee “anyelielɛ” nu nea bɛ na bɛyɛ neazo mɔɔ bɛbahola bɛazukoa la. (1 Pita 5:2, 3) Kpanyinli biala ɛnrɛhulo kɛ ɔ nee Gyihova mboane ne mɔ bie kɛli ye wɔ adenle ɛtane zo ɛlɛ! Kakye edwɛkɛ mɔɔ Gyihova hanle hilele mboaneneavolɛ atisesebɛma ne mɔɔ ɛnee wɔ Yizikeɛle mekɛ zo la: ‘Mebamaa bɛabu mgbonda.’ (Yiz. 34:10) Mboaneneavolɛ Kpole ne gua ɔ nye aze nea kɛzi bɛ nee ye mboane ne mɔ di la​—na zɔhane ala a ɔ Ra ne noko yɛ a.

“Me Sonvolɛ Devidi Bayɛ Bɛ Kpanyinli Dahuu”

23. Ɛwɔkɛ boni a Gyihova bɔle ye wɔ Yizilayɛ maanle ne mɔɔ ɔbayɛ ko la anwo a, na kɛzi ɔrale nu ɛ?

23 Gyihova kulo kɛ ye sonvolɛma bɔ nu sonle ye. Wɔ ngapezo ne anu, ɔbɔle ɛwɔkɛ kɛ ɔbaboɔboa ye menli ne​—Dwuda mbusua-nwiɔ belemgbunlililɛ ne yɛɛ Yizilayɛ mbusua-bulu belemgbunlililɛ ne anu amra bie mɔ​—anloa na yeamaa bɛayɛ “maanle ko,” kɛ asɛɛ ɔlɛmaa “mbaka” nwiɔ ‘ayɛ ko’ wɔ ɔ sa nu la. (Yiz. 37:15-23) Amaa yeara nu la, ɔmaanle Yizilayɛ maanle ne mɔɔ ɛyɛ ko la ziale rale Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne azo wɔ 537 K.Y.M. * Noko koyɛlɛ ɛhye le koyɛlɛ ne mɔɔ ɔbara na yeadɛnla ɛkɛ ne dahuu la anwo neazo ekyi bie ala. Gyihova bɔle ɛwɔkɛ kɛ ɔbamaa Yizilayɛma ayɛ ko, ɔmaanle Yizikeɛle hanle ngapezo mɔɔ kile kɛzi kenle bie Tumivolɛ ne baha nɔhalɛ sonvolɛma abɔ nu wɔ azɛlɛ ye azo amuala wɔ koyɛlɛ nu dahuu la.

24. Kɛzi Gyihova hanle Mɛzaya Tumivolɛ ne anwo edwɛkɛ ɛ, na kɛzi ye tumililɛ ne bayɛ ɛ?

24 Mɔɔ ngapezo ne ka la. (Kenga Yizikeɛle 37:24-28.) Gyihova fɛlɛ Mɛzaya Tumivolɛ ne “me sonvolɛ Devidi,” “mboaneneavolɛ kokye” yɛɛ “kpanyinli,” noko kɛkala eza yevɛlɛ Ahenle Mɔɔ Bɛbɔ Ɔ Nwo Ɛwɔkɛ La kɛ “belemgbunli.” (Yiz. 37:22) Kɛzi Belemgbunli ɛhye tumililɛ ne bayɛ ɛ? Ye tumililɛ ne badɛnla ɛkɛ ne dahuu. Edwɛkɛkpɔkɛ “dahuu” maa ɔda ali kɛ Belemgbunli ɛhye tumililɛ ne anu nyilalɛ ne mɔ ɛnlɛ ye awieleɛ. * Koyɛlɛ bahɔ zo wɔ ye tumililɛ ne abo. Maanlema mɔɔ di nɔhalɛ la bali “ndɛnebualɛ” ko ne ala azo na bɛabɔ nu ‘bɛadɛnla azɛlɛ ne azo’ wɔ bɛ “belemgbunli kokye” ne abo. Ye tumililɛ ne bamaa Belemgbunli ne maanlema abikye Gyihova Nyamenle. Gyihova nee menli ɛhye mɔ bayɛ “anzodwolɛ ngyekyeleɛ.” Gyihova bayɛ bɛ Nyamenle, na bɛdabɛ noko bɛayɛ ye menli. Na ye ɛzonlenlɛsua ne badɛnla “bɛ avinli dahuu.”

25. Kɛzi Mɛzaya Belemgbunli ne anwo ngapezo ne rale nu ɛ?

25 Kɛzi ɔrale nu la. Wɔ 1919, nɔhavoma mɔɔ bɛkpokpa bɛ la yɛle ko wɔ “mboaneneavolɛ kokye,” Gyisɛse Kelaese, Mɛzaya Belemgbunli ne abo. Nzinlii, “menli ekpunli kpole bie” mɔɔ “bɛvi maanle maanle nee mbusua nee menli nee aneɛ ngakyile nu la” nee bɛ gɔnwo mɔ diedima mɔɔ bɛkpokpa bɛ la yɛle ko. (Yek. 7:9) Bɛha bɛbɔ nu bɛyɛ “mboane ekpunli ko” wɔ “neavolɛ ko” abo. (Dwɔn 10:16) Saa bɛ anyelazo wɔ anwuma o anzɛɛ azɛlɛ ye azo o, bɛ muala bɛfa Gyihova ndɛnebualɛ bɛdi gyima. Ɔlua zo, bɛtɛnla bɛbɔ nu wɔ sunsum nu paladaese ne anu kɛ ewiade amuala mediema mɔɔ bɛyɛ ko. Gyihova ɛmaa bɛnyia anzodwolɛ na ye ɛzonlenlɛsua ne mɔɔ gyi ɛkɛ ne maa nɔhalɛ ɛzonlenlɛ la wɔ bɛ avinli. Gyihova le bɛ Nyamenle na ɔyɛ bɛ fɛ kɛ bɛle ye sonvolɛma​—ɛnɛ nee dahuu la!

26. Kɛ ɔkɛyɛ na wɔaboa wɔamaa koyɛlɛ mɔɔ wɔ sunsum nu paladaese ne anu la ahɔ zo ɛ?

26 Mɔɔ yɛsukoa yɛfi nu la. Yɛbɔ nu wɔ ewiade amuala mediemayɛlɛ ne anu na yɛfa yɛ nwo yɛwula nɔhalɛ ɛzonlenlɛ ne anu. Noko nwolɛ adenle zɔhane nee ɛzonlelilɛ a lua a​—ɔwɔ kɛ yɛboa yɛmaa koyɛlɛ ne tɛnla ɛkɛ. Ɔti, ɔwɔ kɛ yɛ muala yɛyɛ yɛ afoa nu ɛdeɛ, amaa yɛ diedi nee yɛ ɛbɛlabɔlɛ ahɔ zo ayɛ ko. (1 Kɔl. 1:10) Ɔti, yɛfa anyelielɛ yɛdi sunsum nu aleɛ ko ne ala, yɛfa Ngɛlɛlera ne anu ngyinlazo ko ne ala yɛbɔ yɛ ɛbɛla na yɛfa yɛ nwo yɛwula Belemgbunlililɛ edwɛkɛhanlɛ nee ɛdoavolɛyɛlɛ gyima ne mɔɔ anwo hyia la anu. Noko debie titili mɔɔ maa yɛkola yɛyɛ ko la a le ɛlɔlɛ. Saa yɛbɔ mɔdenle yɛnyia ɛlɔlɛ na yɛda ye foa ngakyile ne mɔ​—mɔɔ anwunvɔnezelɛ, ahunluyelɛyelalɛ nee ɛtanefakyɛ boka nwo la​—ali a, yɛboa yɛmaa koyɛlɛ ne kɔ zo. Baebolo ne se “ɛlɔlɛ” maa “menli koyɛlɛ di munli.”​—Kɔl. 3:12-14; 1 Kɔl. 13:4-7.

Gyihova yila ewiade amuala mediemayɛlɛ ne mɔɔ ɛlɔlɛ wɔ bɛ avinli la (Nea ɛdendɛkpunli 26)

27. (a) Kɛzi ɛte nganeɛ wɔ Mɛzaya ne anwo ngapezo mɔɔ wɔ Yizikeɛle buluku ne anu la anwo ɛ? (b) Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ tile mɔɔ doɔdoa zo la anu a?

27 Nea kɛzi yɛ nye die Mɛzaya ne anwo ngapezo mɔɔ wɔ Yizikeɛle buluku ne anu la anwo a! Saa yɛkenga na yɛdwenledwenle nwo a, ɔmaa yɛnwu kɛ ɔfɛta kɛ yɛfa yɛ nwo yɛto yɛ ɛlɔlɛ Belemgbunli, Gyisɛse Kelaese anwo zo, tumililɛ ne le ye ɛdeɛ, ɔle mboaneneavolɛ mɔɔ ɔnea yɛ nwo zo kpalɛ na ɔbamaa yɛanyia koyɛlɛ mɔɔ badɛnla ɛkɛ ne dahuu la. Nea nwolɛ adenle mɔɔ yɛnyia kɛ yɛle Mɛzaya Belemgbunli ne menli a! Bɛmaa yɛhakye kɛ Mɛzaya ne anwo ngapezo ɛhye mɔ boka nɔhalɛ ɛzonlenlɛ mɔɔ bɛbava bɛazie ɛkɛ ne bieko mɔɔ Yizikeɛle buluku ne ka nwolɛ edwɛkɛ titili la anwo. Gyisɛse a Gyihova balua ɔ nwo zo yeaboɔboa ye menli ne amuala anloa na yeava nɔhalɛ ɛzonlenlɛ yeazie ɛkɛ ne bieko wɔ bɛ avinli a. (Yiz. 20:41) Wɔ tile mɔɔ doɔdoa zo la anu, yɛbanleɛnlea edwɛkɛtile kɛnlɛma zɔhane mɔɔ fale nɔhalɛ ɛzonlenlɛ mɔɔ bɛbava bɛazie ɛkɛ ne bieko nee kɛzi bɛhilehile nu wɔ Yizikeɛle buluku ne anu la anu.

^ ɛden. 1 Bɛlimoale bɛvale Dwuuma ne mɔɔ bie bɛhɔle akɛlɛzonlenlɛ nu wɔ Babelɔn wɔ 617 K.Y.M. Ɔti, ɛvolɛ ne mɔɔ tɔ zo nsia la bɔle ɔ bo wɔ 612 K.Y.M.

^ ɛden. 14 Bɛyɛ kɛzi Gyisɛse vi Devidi abusua nu la anwo kɛlɛtokɛ kpalɛ wɔ Edwɛkpa ne mɔ anu.​—Mat. 1:1-16; Luku 3:23-31.

^ ɛden. 23 Yɛbazukoa Yizikeɛle ngapezo ne mɔɔ fale mbaka nwiɔ ne nee kɛzi ɔrale nu la anwo debie wɔ Tile 12 ne anu.

^ ɛden. 24 Buluku bie kile Hibulu edwɛkɛkpɔkɛ ne mɔɔ bɛhile ɔ bo “dahuu” la anu kɛ: “Ɔfale mekɛ nwo, edwɛkɛkpɔkɛ ne kile debie mɔɔ wɔ ɛkɛ ne mekɛ biala, ɔkyɛ, ɔnzɛkye yɛɛ ɔngakyi ɛlɛ la.”