Dža ko teksto

Dža ki sodržina

LEKCIJA 03

Dali šaj te ovel tut doverba ki Biblija?

Dali šaj te ovel tut doverba ki Biblija?

Ki Biblija isi but vetuvanja hem razna sovetija. Šaj interesinela tut adava so pišinela ki late, ama isto agjaar šaj pharo tuke te verujne ko adava so vakerela i Biblija. Dali šaj te verujne ko vetuvanja hem sovetija taro doborom purano lil? Dali adava so vakerela i Biblija tano korisno amenge avdive? Hem dali šaj te ovel amen doverba ko adava so vakerela baši idnina? Milionja manušen isi len doverba ki late. Te dikha dali tute da šaj te ovel tut doverba ki late.

1. Dali o nastanija ki Biblija tane čačutne ili izmislime?

I Biblija vakerela kaj ki late isi „o točna lafija e čačipaskere“ (Propovednik 12:10). Ki late spomninena pe nastanija kola so čače slučingje pe hem manuša kola so čače živingje. (Čitin Luka 1:3; 3:1, 2.) But istoričarija hem arheolozija potvrdingje kaj tane točna o informacie tari Biblija bašo nesave važna datumija, manuša, thana hem nastanija.

2. Soske šaj te vakera kaj i Biblija tani korisno iako tani purano lil?

I Biblija but puti spomninela bukja kola so na sine pendžarde e manušenge ko vreme keda sine pišime. Na primer, ki late spomninena pe nesave informacie kola soj povrzime e naukaja. Ko vreme keda sine pišime akala informacie, but manuša na verujnena sine ki lende. Sepak, i nauka avdive potvrdinela kaj adava so vakerela i Biblija tano točno. Ko lakere lafija sekogaš šaj te ovel amen doverba (Psalm 111:7, 8).

3. Soske šaj te ovel amen doverba ko adava so vakerela i Biblija baši idnina?

Ki Biblija isi proroštvija a bašo bukja so panda na slučingje pe (Isaija 46:10). Oj točno prorokujngja istoriska nastanija but vreme angleder te slučinen pe. Isto agjaar, but detalno opišingja o uslovija so isi avdive ko sveto. Ki akaja lekcija ka dikha nesave bibliska proroštvija. Vooduševime siem taro adava kobor tane točna!

DOZNAJN POVIŠE

Dikh nekobor dokazija kola so sikavena kaj i Biblija tani ko sklad e naukaja avdive. Isto agjaar, doznajn nesave bibliska proroštvija kola so ispolningje pe ko jekh vpečatlivo način.

4. I Biblija tani ko sklad e naukaja

Ko purano vreme, but manuša verujnena sine kaj e Phuvja ikerela la nešto. Dikh o VIDEOKLIPI.

Primetin so sine pišimo ko lil Jov angleder okolu 3.500 berša. Čitin Jov 26:7, a palo adava keren lafi bašo akava pučibe:

  • Soske tano interesno adava so pišinela ko akava stiho?

Ko 19 veko o manuša halile sar točno funkcionirinela o kružno tek e panjeskoro. Sepak, primetin so sine pišimo ki Biblija okolu 3.500 berša angleder. Čitin Jov 36:27, 28 hem Propovednik 1:7, a palo adava keren lafi bašo akala pučiba:

  • Soske tano interesno so ko akala stihija tano opišimo o kružno tek e panjeskoro?

  • Dali akala stihija bajrarena tli doverba ki Biblija?

5. I Biblija prorokujngja važna nastanija

Čitin Isaija 44:27 — 45:2, a palo adava keren lafi bašo akava pučibe:

  • Kola detalija prorokujngja i Biblija 200 berša angleder te perel o Vavilon?

I istorija potvrdinela kaj o cari o Kir tari Persija hem leskiri vojska osvojngje i diz Vavilon ko 539 berš a.a.e. b Ola meningje o pravco e panjeskoro tari reka koja so zaštitinela sine i diz. O porte e dizjakere sine mukhle phravde, ola khuvgje andre hem osvojngje i diz bizo te maren pe. Avdive, 2.500 berša pokasno, o Vavilon panda tano ko ruševine. A akana primetin so prorokujngja i Biblija.

Čitin Isaija 13:19, 20, a palo adava keren lafi bašo akava pučibe:

  • Sar ispolningja pe akava proroštvo upro Vavilon?

O ruševine taro Vavilon ko avdisutno Irak

6. I Biblija prorokujngja adava so slučinela pe avdive

Ki Biblija pišinela kaj živinaja ko „posledna dive“ (2. Timotej 3:1). Primetin so prorokujngja i Biblija bašo akava periodi.

Čitin Matej 24:6, 7, a palo adava keren lafi bašo akava pučibe:

  • So vakergja i Biblija kaj ka slučinel pe ko posledna dive?

Čitin 2. Timotej 3:1-5, a palo adava keren lafi bašo akala pučiba:

  • So vakergja i Biblija bašo adava save ka oven o manuša ko posledna dive?

  • Save taro adala osobine dikhea ko manuša avdive?

NESAVE ŠAJ VAKERENA: „I Biblija sine menimi hem adaleske našti te verujna ki late“.

  • So mislinea, kova tano o najsilno dokaz kaj šaj te ovel amen doverba ki Biblija?

SO SIKLILEM

I istorija, i nauka hem o proroštvija sikavena kaj šaj te ovel amen doverba ki Biblija.

Sar ka odgovorine?

  • Dali o nastanija ki Biblija tane čače ili izmislime?

  • Kola bukja sikavena kaj i Biblija tani ko sklad e naukaja?

  • Dali i Biblija vakerela amenge so ka slučinel pe ki idnina, hem soske mislinea agjaar?

Cel

ISTRAŽIN

Doznajn sar ispolningje pe o bibliska proroštvija bašo Grčko Carstvo.

Ohrabrime taro bibliska proroštvija (5:22)

Čitin sar o bibliska proroštvija pomožingje jekhe manušeske te meninel plo stavi sprema i Biblija.

„Za mene ne postoeše Bog“ (Stražarska kula br. 5, 2017)

a O proroštvija tane porake taro Devel bašo nastanija so valjani te slučinen pe ki idnina.

b I kratenka „a.a.e.“ značinela „angleder amari era“, a i kratenka „a.e.“ značinela „amari era“.