Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 06

Ne̱ni longe̱ di botedino̱ e?

Ne̱ni longe̱ di botedino̱ e?

“Na [Loba] nde tongo a longe̱ ńeno̱.” (Myenge 36:10) Mo̱ o dube̱ nika e? Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná longe̱ di wu nde na mo̱me̱ne̱. Yete̱na nika ńe mbale̱, ke̱ longe̱ lasu di si be̱n janda to̱ diwo̱. Nde yete̱na Yehova Loba nde a weki longe̱, ke̱ di be̱n so̱ janda, seto̱ nika e? a Jombweye nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea bebotedi ba longe̱ na ońola nje e te̱nge̱nno̱ ná di dube̱ nje e makwalano̱.

1. Ne̱ni mo̱ń na wase ba botedino̱ e?

Bibe̱l e makwala ná: “O bebotedi Loba a weki mo̱ń na wase.” (Bebotedi 1:1) Bato ba mabie̱ jita ba dube̱ ná mo̱ń na wase ba be̱n bebotedi. Ne̱ni Loba a wekino̱ mo̱ e? A bolane̱ nde “mudī” mao, nika ńe nde mudī musangi, o weka nje ye̱se̱ ye o mo̱ń na o wase, ka ngengeti na ngo̱nde̱.—Bebotedi 1:2.

2. Ońola nje Loba a wekino̱ wase e?

Yehova a “si weki [wase] o be̱ na wom, nde [a] longi nde mo̱ o jabe̱.” (Yesaya 45:18) A weki wase ná e be̱ wum’a boja ya bwam bato ba mabe̱no̱ o bwindea. (Langa Yesaya 40:28 na 42:5.) Bato ba mabie̱ ba malangwa ná wase e si be̱n elangisan. Mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e bian ka ngo̱nde̱ wuma mot’a benama eno̱ ná a be̱ longe̱.

3. Nje e mawe̱le̱ bato diwengisan na ńama e?

Yehova a bo̱le̱no̱ weka wase, a boli ná longe̱ di be̱ oten. A se̱le̱ nde weka myele na ńama. Ombusa nika, na “Loba a weka moto o bowan bao.” (Langa Bebotedi 1:27.) Nje e mawe̱le̱ bato diwengisan na ńama e? Kana di wekabe̱no̱ nde kaponda bowan ba Loba, je ná di lee̱le̱ bede̱mo bao ka ndolo na te̱me̱ la sim. A weki pe̱ biso̱ ńai jeno̱ ná jokwa leme̱, di nina mambo ma bwam, di to̱ndo̱ pe̱ senga musiki. O diwengisan na ńama, je pe̱ ná jowe̱ Muweked’asu.

ALA O NJIBA

Ombwea mboṅ i mabamse̱ ná longe̱ di wekabe̱ nde na ná nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea bebotedi ba longe̱ e te̱nge̱n. Okwa nje bede̱mo ba bwam bato ba be̱nno̱ be malee̱no̱ biso̱ jombwea Loba.

4. Longe̱ di wekabe̱ nde

Bato ba masesabe̱ ońola mambo ba malule̱no̱ mena bembilane̱no̱ nde o bewekedi. Nde nja ńangame̱n sesabe̱ ońola bewekedi e? Ombwa SINIMA, nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.

  • Njika bewekedi bato ba malule̱ mambo bembilane̱no̱ e?

Ndabo te̱ e longabe̱ nde na moto. Nde nja nu longi mambo me̱se̱ e? Langa Bonahebe̱r 3:4, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Nje e mubise̱ wa o bewekedi e?

  • Mo̱ e te̱nge̱n o dube̱ ná mo̱ń na wase na nje ye̱se̱ ye oten ba wekabe̱ nde e? Ońola nje e?

Mo̱ o ta o bia nika e?

We ná o so̱ bekwali na sinima jombwea nin tema o jw.org o milopo mi mabupane̱le̱ “Mo̱ ma wekabe̱ nde e?” na “Mo̱nge̱le̱ jombwea mbondo a longe̱.”

“Ebanja ndabo te̱ e longabe̱ nde na moto; nde nu nu longi mambo me̱se̱ e nde Loba”

5. Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea bebotedi ba longe̱ e te̱nge̱n

O Bebotedi epas’a 1, Bibe̱l e mateleye̱ ne̱ni wase na longe̱ le oten ba botedino̱. Mo̱ o dube̱ nje e makwalano̱ nga o mo̱nge̱le̱ nde ná nik’e titi mbale̱ e? Ombwa SINIMA, nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.

  • Mo̱ Bibe̱l e malee̱ ná wase na nje ye̱se̱ ye oten ba wekabe̱ nde o pambo a ponda ńa mińa mutoba ma 24 ma hawa e?

  • Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea bebotedi ba longe̱ e te̱nge̱n e? Ońola nje pe̱ o makwalano̱ nika e?

Langa Bebotedi 1:1, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Bato ba mabie̱ ba makwala ná mo̱ń na wase ba be̱n bebotedi. Ne̱ni nje ba kwalino̱ yeno̱ bowan na nje o wuno̱ langa o Bibe̱l e?

Bato bō̱ ba mabaise̱ nga Loba a po̱ngi nde lambo diwo̱ na mo̱ di kumwa tukwa o timba mambo mape̱pe̱. Langa Bebotedi 1:21, 25, 27, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Mo̱ Bibe̱l e malee̱ ná Loba a po̱ngi nde lambo disadi le longe̱ nde ese̱le̱ mo̱ ná di tukwe o timba sue, ńama na bato e? Nga a weki nde mambo me̱se̱ kaponda “ńai te̱” e? b

6. Bato ba benama be nde ewekedi ya Loba ye tobotobo

Je diwengisan na ńama Yehova a wekino̱. Langa Bebotedi 1:26, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Kana di wekabe̱no̱ nde o bowan ba Loba, nje k’asu ni dongame̱n o lee̱le̱ ndolo na ndedi e malee̱no̱ jombwea Loba e?

BATO BA MAKWALA NÁ:  “Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea bebotedi ba longe̱ e titi mbale̱.”

  • Nje wa o mo̱nge̱le̱no̱ e? Ońola nje pe̱ e?

EBONGOLO

Yehova nde a weki mo̱ń na wase na nje ye̱se̱ ye longe̱.

Ndimbisedi

  • Nje Bibe̱l e malee̱no̱ jombwea bebotedi ba mo̱ń na wase e?

  • Mo̱ Loba a po̱ngi nde lambo disadi le longe̱ nde ese̱le̱ ná di tukwe o timba ńai na ńai a mambo, nga a weki nde ńai a lambo te̱ e?

  • Nje e we̱le̱ bato ba benama tobotobo e?

Bola din

BATA WASA

Okwa byembilan be malee̱ o bewekedi ná Muwekedi e.

“Nje ewekedi e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?” (Umwe̱!, Ńe̱te̱ki 2006)

E̱ne̱ ne̱ni sango a muna eno̱ ná a teleye̱ mun’ao nusadi nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea bebotedi ba longe̱.

“Yehova a weki mambo me̱se̱” (2:37)

Ombwa nga belēdi ná mambo ma tuko nde na ponda be jo̱nge̱le̱ diwo̱ na Bibe̱l.

“Mo̱ Loba a po̱ngi nde lambo diwo̱ nde ese̱le̱ mo̱ di kumwa tukwa o timba ńai a mambo ipe̱pe̱ e?” (Tema o mulomba)

Ombwa nga bewese ba kwaṅ to̱ mambo bato ba mabie̱ ba so̱ino̱ ba malee̱ ná longe̱ di wekabe̱ nde nga di wu nde na mo̱me̱ne̱.

Myuedi mitanu e te̱nge̱nno̱ ná di baise̱ jombwea bebotedi ba longe̱ (kalati nisadi)

a Jokwa di londe̱ 25 di me̱nde̱ kwalea ońola mwano ma Loba ońola bato.

b O Bibe̱l, byala ná “ńai te̱” be mapula nde kwala bewekedi be̱se̱ bena be mbia mō̱.