JOKWA 09

Sisea be̱be̱ na Loba tongwea na muka

OKA

Mo̱ o mábe̱ne̱ ńo̱ngi ná ba bole wa bediedi ońola longe̱ e? O be̱n myuedi ma mweńa mi mapule̱ malabe̱ e? O be̱n ńo̱ng’a lo̱ko̱mea e? Mo̱ o mapula bata sisea be̱be̱ na Yehova e? Muka mwe ná mongwane̱ wa ońola man me̱se̱. Nde ne̱ni kane̱ o mbadi ni te̱nge̱n e? Mo̱ Loba a masenga mika me̱se̱ e? Nje wangame̱nno̱ bola ná a senge mika mo̱ngo̱ e? Jombweye nika.

1. Nja jangame̱nno̱ kane̱ na ońola njika mambo e?

Yesu a lee̱ ná jangame̱n nde kane̱ Tete̱ ńasu ńe o mo̱ń mo̱me̱ne̱ mō̱. Yesu mo̱me̱ne̱ a ta nde a kane̱ Yehova. Mo̱ ná: “Lo kane̱ nde ninka: A Tete̱ ńasu ńe o mo̱ń . . .” (Mateo 6:9) Di makane̱ te̱ Yehova, diko̱m lasu na mo̱ di mabata be̱ ngińa.

Je ná di kane̱ ońola mambo me̱se̱ mena me mulatako na jemea la Loba. Di boli te̱ nika, Yehova a malabe̱ mika masu. Bibe̱l mo̱ ná: “Di maso̱so̱me̱ye̱ te̱ lambo kaponda jemea [la Loba], a masengane̱ biso̱.” (1 Yohane 5:14) Yesu a boli byembilan ba mambo e te̱nge̱nno̱ ná di we̱le̱ o muka. (Langa Mateo 6:9-13.) Di makane̱ te̱ ońola mambo ma biso̱me̱ne̱, di si dimbea o bola Loba masoma ońola nje a máboleano̱ biso̱ na baise̱ pe̱ mo̱ ná ongwane bape̱pe̱.

2. Ne̱ni jangame̱nno̱ kane̱ e?

Bibe̱l e mo̱me̱le̱ biso̱ ná di “teleye̱ [Loba] milema [masu] me̱se̱.” (Myenge 62:9) Mika masu mangame̱n so̱ nde wa biso̱ o mulema. Je ná di kane̱ na doi la mo̱ń to̱ o mulema, o to̱ njika bete̱medi be mabole̱ Yehova edube. Je ná di kane̱ to̱ njika ponda na to̱ njik’epolo nde.

3. Ne̱ni Loba a malabe̱no̱ mika masu e?

A mabola nika o mbadi jita. Yehova a boli biso̱ Eyal’ao, Bibe̱l, we̱ni di yo̱kino̱ so̱ malabe̱ ma myuedi masu. Bolanga ba Eyal’a Loba bo “mawanea basibe̱n dibie̱ so̱ṅtane̱.” (Myenge 19:8; langa Yakobo 1:5.) Loba e ná a bola biso̱ musango ma teten ponda di makusano̱ mambo ma ndutu. E pe̱ ná a tute̱le̱ baboledi bao o jongwane̱ biso̱ o ponda di be̱nno̱ ńo̱ng’a jongwane̱.

ALA O NJIBA

Ombwea ne̱ni weno̱ ná o kane̱ Loba na mulema mwe̱se̱ o mbadi a do̱lisanno̱, we̱ne̱ pe̱ ne̱ni muka mweno̱ ná mongwane̱ wa.

4. Mambo Loba a mengane̱no̱ biso̱ ná a kase mika masu

Njika mambo ma mabole̱ ná Loba a kase mika masu to̱ ke̱m e? Ombwa SINIMA.

SINIMA: Mo̱ Loba a masenga mika me̱se̱ e?—Esungu (2:42)

Yehova a mapula ná di kane̱ mo̱. Langa Myenge 65:3, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná nu “nu masenge̱ muka” a mapula ná wa o kane̱ mo̱ e? Ońola nje pe̱ o makwalano̱ nika e?

Jangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n ná di be̱ne̱ longe̱ le kaponda bete̱sedi ba Loba, ná a senge mika masu. Langa Mika 3:4 na 1 Petro 3:12, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

Nje jangame̱nno̱ bola ná Yehova a senge mika masu e?

O pond’a bila, milo̱ṅ ma bwemba mibane̱ mi makane̱ ná mi buke. Mo̱ e te̱nge̱n o jo̱nge̱le̱ ná Loba a malabe̱ mi mika e?

5. Mika masu mangame̱n nde wa biso̱ o mulema

Ba lee̱ nde bato bō̱ o timbise̱le̱ mika mō̱ ponda te̱ ba makane̱no̱. Nde nika nde Loba a mapulano̱ ná di kane̱ mo̱ e? Langa Mateo 6:7, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

Ne̱ni weno̱ ná o samba “to̱po̱to̱po̱ne̱” to̱ timbise̱le̱ milemlem ma byala ke̱ o makane̱ e?

Buńa te̱, we ná wo̱nge̱le̱ lambo la bwam diwo̱ o kusino̱ na wa o soma Yehova ońola nika. Bola nika buńa te̱, o me̱nde̱ je̱ne̱ ná ońola woki po̱, o kane̱ ońola mambo samba me diwengisan.

Sango a muna a mapula ná mun’ao a langweye nde mo̱ nje e mawe̱ mo̱ o mulema. Yehova pe̱ a mapula ná mika masu mi we nde biso̱ o mulema

6. Muka mwe nde jabea la Loba

Ne̱ni muka mu membe̱no̱ biso̱ o pond’a muńe̱nge̱ na o pond’a ndutu e? Ombwa SINIMA.

SINIMA: Muka mu mongwane̱ biso̱ o lembe̱ (1:32)

Bibe̱l e makakane̱ ná muka mwe ná mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ musango ma teten ma mbale̱. Langa Filipi 4:6, 7, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

To̱ná muka mu si masumwano̱ mitakisan di be̱nno̱ ye̱ke̱i te̱, ne̱ni mu mongwane̱no̱ e?
Ońola njika mambo mō̱ o mapulano̱ kane̱ e?

Mo̱ o ta o bia nika e?

Eyala ná “amen” e mapula nde kwala ná “e be̱ nika.” Botea o pond’a mińa ma Bibe̱l, ba makwala ná “amen” o su la mika. —1 Myango 16:36.

7. Wasa o be̱ne̱ ponda ońola muka

Ponda iwo̱ di mabe̱ di walame̱ne̱ kańena di madimbea o kane̱. Njika mwená muka mu tano̱ ońola Yesu e? Langa Mateo 14:23 na Marko 1:35, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi: