Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 19

Mo̱ Mboṅ a Yehova ye nde kriste̱n ya mbale̱ e?

Mo̱ Mboṅ a Yehova ye nde kriste̱n ya mbale̱ e?

Biso̱ Mboṅ a Yehova di dube̱ ná je nde kriste̱n ya mbale̱. Ná o bie ońola nje di dube̱no̱ nika, ombwea o nje mambo di dube̱no̱ ma se̱medino̱, dina lena di mawe̱le̱ biso̱ diwengisan na bane̱, na ndolo di be̱nedino̱ mō̱ na nune̱.

1. Mambo Mboṅ a Yehova i dube̱no̱ ma se̱medi nde o nje e?

Yesu a kwali ná: “Eyal’a [Loba] ye mbale̱.” (Yohane 17:17) Kapo̱ ka Yesu, mambo me̱se̱ Mboṅ a Yehova i dube̱no̱ ma se̱medi nde o Eyal’a Loba. K’eyembilan, ombwea myango masu ma nin ponda. Walea la mbu 1870, dibo̱to̱ la bato di botedi jokwa Bibe̱l ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ o bia nje e malee̱no̱ na mbale̱. Ba longi nde dube̱ labu o nje Bibe̱l e makwalano̱, to̱ o ponda nika e tano̱ diwengisan na nje bebasi be malee̱no̱. Na babo̱ ba botea langwea bato bape̱pe̱ yi mbale̱ ba so̱ino̱ o Bibe̱l. a

2. Ońola nje di mabelabe̱no̱ ná Mboṅ a Yehova e?

Yehova a mabele̱ nde baboledi bao ná Mboṅ ao ebanja ba mabola mboṅ ońol’ao. (Bonahebe̱r 11:4–12:1) K’eyembilan o pond’a kwaṅ, Loba a langwedi baboledi bao ná: “Bińo̱ nde le mboṅ am.” (Langa Yesaya 43:10.) Yesu pe̱ a belabe̱ ná “mboṅ a jemea.” (Bebīsedi 1:5) Ońola nika nde o mbu 1931 di no̱ngino̱ dina ná Mboṅ a Yehova. Nika ńe nde biso̱ edube o be̱ne̱ di dina.

3. Ne̱ni Mboṅ a Yehova i membilane̱no̱ ndolo Yesu a tano̱ a be̱ne̱ e?

Yesu a ta a to̱ndo̱ bokwedi bao kańena ba ta nde mo̱ ka mbia. (Langa Marko 3:35.) Nika pe̱ nde Mboṅ a Yehova i latino̱ ka mbia mō̱ o wase ńe̱se̱. Ońola nika nde di mabelane̱le̱no̱ ná bonasango na bonańango. (Filemon 1, 2) Di mabupe̱ pe̱ ben byanedi ná: “To̱ndo̱ bonasango.” (1 Petro 2:17) Biso̱ Mboṅ a Yehova di malee̱le̱ ni ndolo o mbadi jita, k’eyembilan di mongwane̱ bonasango asu o wase ńe̱se̱ o pond’a ndutu.

ALA O NJIBA

Bata jokwa myango ma Mboṅ a Yehova, we̱ne̱ pe̱ mboṅ ipe̱pe̱ i malee̱ ná je nde kriste̱n ya mbale̱.

Mambo kriste̱n ya mbale̱ i dube̱no̱ ma se̱medi nde o Bibe̱l, i malangwea pe̱ bato bape̱pe̱ mo̱

4. Mambo di dube̱no̱ ma se̱medi nde o Bibe̱l

Yehova a ta a bīse̱ ná bato ba me̱nde̱ be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la Bibe̱l la bwam. Langa Daniel 12:4, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Nje e me̱nde̱ ‘to̱nde̱’ oteten a baboledi ba Loba ponda ba me̱nde̱no̱ benga jokwa Bibe̱l e?

Ombwa ne̱ni dibo̱to̱ la bokwe̱ Bibe̱l lena di ta di be̱ne̱ mō̱ ńabu nu belabe̱ ná Charles Russell, di tano̱ lokwa Eyal’a Loba. Ombwa SINIMA, nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.

  • O ni sinima, ne̱ni Charles Russell na mako̱m mao ba tano̱ bokwa Bibe̱l e?

Mo̱ o ta o bia nika e?

Ponda iwo̱, di po̱ngulane̱ so̱ṅtane̱ lasu la mambo di dube̱no̱. Ońola nje e? Ka nje te̱ wei i mapańano̱ nde son na son, nika pe̱ nde Loba a mabolano̱ so̱ṅtane̱ la Eyal’ao son na son. (Langa Minia 4:18.) To̱ná Bibe̱l e si matukwano̱, ponda di mabatano̱ so̱ṅtane̱ mo̱ bwam, di mapo̱ngulane̱ pe̱ mambo di dube̱no̱.

5. Di madangwa nde kaponda dina lasu

Ońola nje di no̱ngino̱ dina ná Mboṅ a Yehova e? Ombwa SINIMA, nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.

  • Ońola nje di dina ná Mboṅ a Yehova di te̱nge̱nno̱ ońol’asu e?

Ońola nje Yehova a po̱sino̱ tumba o be̱ mboṅ ao e? Ná di bie ná mo̱ nde e Loba la mbale̱, kana mpoṅ jita mi kwalabe̱no̱ ońol’ao. Jombweye mpoṅ miba.

Bebasi bō̱ be malee̱ bembon babu ná Loba a mapula ná ba bolane̱ njimbidi o jowe̱ mo̱. Mo̱ nika ńe mbale̱ e? Langa Levitiko 26:1, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Bupisane̱ yen epasi, mbale̱ ńe nde ná nje e? Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ njimbidi e?

Badiedi ba bebasi bō̱ ba malee̱ ná Yesu nde e Loba. Mo̱ nika ńe mbale̱ e? Langa Yohane 20:17, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Bupisane̱ yen epasi, mbale̱ ńe nde ná nje e? Mo̱ Loba na Yesu be nde moto mō̱ e?

  • O masenga nde ne̱ o bia ná Yehova a lom Mboṅ ao o langwa mbale̱ jombwea mo̱ na Mun’ao e?

6. Di to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱

Bibe̱l e makobisane̱ kriste̱n na belongi ba ńolo. Langa 1 Korinto 12:25, 26, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Nje kriste̱n ya mbale̱ yangame̱nno̱ bola ke̱ ipe̱pe̱ i mataka e?

  • Nje we̱nno̱ yena e malee̱ ná ndolo ńe oteten a Mboṅ a Yehova e?

Ponda Mboṅ a Yehova i matakano̱ o su la wase diwo̱, bonasango abu o wase ńe̱se̱ ba mapomane̱ wanea babo̱ jongwane̱. Ná we̱ne̱ eyembilan ewo̱, ombwa SINIMA. Ombusa nika kwalea ońola myuedi mi mabupe̱.

  • Ne̱ni miwe̱n Mboṅ a Yehova i mapo̱ngo̱no̱ o jongwane̱ bonasango abu mi malee̱le̱no̱ ndol’abu e?

Kriste̱n ya mbale̱ i malee̱le̱ ba be o ndutu ndolo

BATO BA MAKWALA NÁ: “Ebas’a Mboṅ a Yehova ye nde ebas’a peńa.”

  • Botea njika ponda Yehova a mabele̱no̱ baboledi bao ná Mboṅ ao e?

EBONGOLO

Mboṅ a Yehova ye nde kriste̱n ya mbale̱. Je nde mbia ma baboledi ba Loba o wase ńe̱se̱, mambo di dube̱no̱ ma se̱medi nde o Bibe̱l, di malangwa pe̱ mbale̱ jombwea Yehova.

Ndimbisedi

  • Ońola nje di no̱ngino̱ dina ná Mboṅ a Yehova e?

  • Ne̱ni di malee̱le̱no̱ ná di to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱ e?

  • Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná Mboṅ a Yehova ye nde kriste̱n ya mbale̱ e?

Bola din

BATA WASA

Ombwa eyembilan a ne̱ni Mboṅ a Yehova i sambwe̱le̱no̱ belēdi ba mpoṅ.

Tumba la Loba di masesa dina lao (7:08)

So̱ malabe̱ ma myuedi weno̱ ná o be̱ne̱ jombwea Mboṅ a Yehova.

“Myuedi mi mabaisabe̱ ponda ye̱se̱ jombwea Mboṅ a Yehova” (dipapa o mulomba)

Stephen a no̱ngi dongo o ebwan a bato ba muso̱no̱ m’eyobo mupe̱pe̱. Ombwa nje e̱nno̱ oteten a Mboṅ a Yehova, yena i boli ná a tukwe.

“Longe̱ lam di ta nde di bata be̱ bobe” (Njongo a Betatedi, Madibe̱dibe̱ 1, 2015)

a Botea o mbu 1879, di mabusise̱ kalati Njongo a Betatedi ni mateleye̱ nje Bibe̱l e makwalano̱.