Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 25

Njika mwano Loba a be̱nno̱ ońol’asu e?

Njika mwano Loba a be̱nno̱ ońol’asu e?

Bibe̱l e memba ná longe̱ la bato ba benama di ‘wuto, di londa pe̱ na ndutu.’ (Hiob 14:1) Mo̱ ni ńai a longe̱ nde Loba a mapulano̱ ońol’asu e? Yete̱na ke̱m, njika mwano a be̱nno̱ so̱ ońol’asu e? Mo̱ mu me̱nde̱ londa buńa bō̱ e? Jombweye malabe̱ ma malo̱ke̱ Bibe̱l e mabolano̱.

1. Njika ńai a longe̱ Yehova a mapulano̱ ońol’asu e?

Yehova a mapula ná di be̱ne̱ ńai a longe̱ ńe bwam buka ye̱se̱. Ponda a wekino̱ Adam na Eva, mom’a boso na mut’a boso, a jese̱ nde babo̱ o mudo̱led’a paradisi, mōnda ma Ede̱n. Na “Loba a namse̱ babo̱, mo̱ na babo̱ na: Bińo̱ be̱ yadi, lo to̱nde, lo londise̱ wase, lo sibise̱ pe̱ mo̱ owas’ańu.” (Bebotedi 1:28) Yehova a ta a pula ná ba ye bana, ba timbise̱ wase ńe̱se̱ paradisi, ba bongwe pe̱ ńama. Mwano mao mu ta nde ná bato be̱se̱ ba be̱ne̱ ja la bwam ba be̱ pe̱ longe̱ o bwindea.

To̱ńa mambo ma si dangono̱ kane̱ni a tano̱ a pula, a mwano ma Loba mu si tuko. (Yesaya 46:10, 11) A mapula te̱ nde ná bato bena be sengane̱ ba be̱ longe̱ o bwindea o bete̱medi ba bwam.—Langa Bebīsedi 21:3, 4.

2. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ne̱ longe̱ di be̱n janda botea tatan e?

Yehova a weki biso̱ ńai jeno̱ ná di ‘senga Eyal’a Loba, di ne̱nge̱ pe̱ mo̱;’ je so̱ ná di bia mo̱, jowe̱ pe̱ mo̱. (Langa Lukas 11:28.) A mapula ná di be̱ mako̱m mao ma batabata, di “dangwe o mangea mao me̱se̱, [di] to̱nde” mo̱ di boleye pe̱ mo̱ “na mulema [masu] mwe̱se̱.” (Ndimbisedi 10:12; Myenge 25:14) Di boli te̱ nika, je ná di be̱ bonam na mbale̱ to̱ di be̱ne̱ nde mitakisan. Di mowe̱ te̱ Yehova, longe̱ lasu di mabe̱ne̱ janda na mbale̱ ebanja di madie̱le̱ nde mo̱ kane̱ni Yehova a mapulano̱.

ALA O NJIBA

E̱ne̱ ndolo ninde̱ne̱ Yehova a lee̱le̱no̱ ponda a boṅsane̱no̱ wase ońol’asu, na nje Eyal’ao e malee̱no̱ jombwea janda la longe̱.

3. Yehova a be̱n mwano ma mańaka ońola bato

Ombwa SINIMA, nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.

  • Ońola nje Loba a wekino̱ mudo̱led’asu ńa ngo̱nde̱ e?

Langa Mulangwedi 3:11, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Nje yen epasi e malee̱no̱ wa jombwea mwano Yehova a be̱nno̱ ońol’asu e?

4. Mwano ma Yehova mu si tuko

Langa Myenge 37:11, 29 na Yesaya 55:11, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Ne̱ni di bino̱ ná mwano Yehova a be̱nno̱ ońol’asu mu si tuko e?

5. Di mowe̱ te̱ Yehova, longe̱ lasu di mabe̱ne̱ janda na mbale̱

Di bi te̱ janda la longe̱ di mabe̱ bonam. Ombwa SINIMA, nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.

  • Nje Terumi a tombwane̱no̱ o bia janda la longe̱ e?

Langa Mulangwedi 12:13, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Kana Yehova a boledino̱ biso̱ jita, nje jeno̱ eto̱m o bolea mo̱ e?

MOTO E NÁ A BAISE̱ NÁ: “Ońola nje jeno̱ longe̱ e?”

  • O me̱nde̱ nde jalabe̱ ná nje e?

EBONGOLO

Yehova a mapula ná di be̱ longe̱ o bwindea o wase o bete̱medi ba bwam. Di mowe̱ te̱ mo̱ na mulema masu mwe̱se̱, longe̱ lasu di mabe̱ne̱ janda na mbale̱.

Ndimbisedi

  • Njika mwano Yehova a tano̱ a be̱ne̱ ońola Adam na Eva o bebotedi e?

  • Ne̱ni di bino̱ ná mwano Loba a be̱nno̱ ońola bato mu si tuko e?

  • Ne̱ni weno̱ ná o be̱ne̱ longe̱ di be̱n janda na mbale̱ e?

Bola din

BATA WASA

Okwa ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná mōnda ma Ede̱n mu ta na mbale̱.

“Mo̱ mōnda ma Ede̱n mu ta na mbale̱ e?” (Njongo a Betatedi, Dimo̱di 1, 2011)

Okwa ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná wase e me̱nde̱ ja po̱ko̱po̱ko̱.

“Mo̱ wase e me̱nde̱ ńamsabe̱ e?” (Tema o mulomba)

Okwa nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea ne̱ni be̱ne̱ longe̱ di be̱n janda.

“Nje ye janda la longe̱ e?” (Tema o mulomba)

E̱ne̱ ne̱ni moto mō̱ nu ta ńo̱nge̱le̱ ná a be̱n mambo me̱se̱, a so̱ino̱ nje e ta e pula mo̱.

Tatan longe̱ lam di be̱n janda (3:55)

a O jokwa di mabupe̱, o me̱nde̱ bia nje e tombi.