Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 30

Bandolo bo̱ngo̱ be ná ba timba o longe̱!

Bandolo bo̱ngo̱ be ná ba timba o longe̱!

Kwedi ńe sese, e mabwesane̱ pe̱ ndutu jita. Ońola nika nde Bibe̱l e mabele̱no̱ mo̱ ná musingedi. (1 Korinto 15:26) O jokwa di londe̱ 27, woko ná Yehova a me̱nde̱ bo̱le̱ nu musingedi. Nde nje e me̱nde̱ po̱ye̱ bato bena ba máwo̱ e? O din jokwa, o me̱nde̱ jokwa mambo mape̱pe̱ jombwea kakane̱ la betańsedi Yehova a bolino̱ o pumbwe̱le̱ lokoli la lodun la bato ná ba be̱ longe̱ o bwindea! Mo̱ nika ńe ná e bolane̱ na mbale̱ e? Ba me̱nde̱ nde pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o mo̱ń nga o wase e?

1. Nje Yehova a mapulano̱ bola ońola bandolo basu bena ba wedi e?

Yehova a mabwa ńo̱ngi o timbane̱ bato bena ba wedi o longe̱. Hiob, mot’a jemea mō̱ a ta mbaki ná Loba a si me̱nde̱ dimbea mo̱ ombusa kwed’ao. A langwedi Loba ná: “O wusa bele̱ [O me̱nde̱ bele̱, nwt-F], na mba nalabe̱” la so̱ngo̱.—Langa Hiob 14:13-15.

2. Ne̱ni di bino̱ ná bawedi be ná ba pumbwabe̱le̱ e?

Ponda Yesu a tano̱ o wase, Loba a boli mo̱ ngińa o pumbwe̱le̱ bato. Yesu a pumbwe̱le̱ ngo̱ndedi ńa 12 la mbu na mun’a mukusa ma muto mō̱. (Marko 5:41, 42; Lukas 7:12-15) Ombusa ponda, Lasaro diko̱m la Yesu a wedi. To̱ná Lasaro a tano̱ a mápulame̱ mińa mine̱i, Yesu a pumbwe̱le̱ mo̱. Yesu a bo̱le̱no̱ kane̱ Loba, a te̱ nde musea buka te̱ ná: “A Lasaro, busa!” Na moto nu ta nu máwo̱ “a busa;” Lasaro a timbi o longe̱! (Yohane 11:43, 44) Dutea te̱ njika muńe̱nge̱ mbia na mako̱m ma Lasaro ba bono̱!

3. Njika dipita le ońola bandolo bo̱ngo̱ bena ba wedi e?

Bibe̱l e makakane̱ ná: “Bepumbwedi . . . be me̱nde̱ be̱.” (Bebolo 24:15) Bato bena Yesu a pumbwe̱le̱no̱ ke̱ e o wase ba s’alo o mo̱ń. (Yohane 3:13) Ba ta muńe̱nge̱ o timba pe̱te̱ longe̱ o wase. Son a ponda, nika pe̱ nde Yesu a me̱nde̱no̱ pumbwe̱le̱ lokoli la lodun la bato ná ba be̱ longe̱ o bwindea o paradisi o wase. A kwali ná ba be̱se̱ bena Loba a mo̱nge̱le̱no̱ ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱, to̱ e be̱ nde ná bato ba ta ba mádimbea babo̱.—Yohane 5:28, 29.

ALA O NJIBA

Ombwea mboṅ ye o Bibe̱l i malee̱ ná bawedi ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. Okwa ne̱ni bepumbwedi beno̱ ná be lo̱ko̱ wa, be bola pe̱ wa dipita.

4. Yesu a lee̱ ná e ná a pumbwe̱le̱ bawedi

Bata jokwa jombwea nje Yesu a bolino̱ ońola diko̱m lao Lasaro. Langa Yohane 11:14, 38-44, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Ne̱ni di bino̱ ná Lasaro a ta a máwo̱ na mbale̱ e?—Ombwa mwemba 39.

  • Lasaro a ta te̱ a mala o mo̱ń, mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná e wusa be̱ bwam ná Yesu a timbane̱ mo̱ o wase e?

Ombwa SINIMA.

5. Jita ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱!

Langa Myenge 37:29, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Owe̱ni lokoli la lodun la bato ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ba me̱nde̱no̱ be̱ longe̱ e?

Yesu a si me̱nde̱ pumbwe̱le̱ baboledi ba Yehova buka te̱. Langa Bebolo 24:15, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Nja o me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ je̱ne̱ o bepumbwedi e?

Yesu e ná a pumbwe̱le̱ moto na bo̱bise̱ la ńolo, kana sango a muna eno̱ ná a wemse̱ mun’ao ńe o iyo̱

6. Bepumbwedi be ná be lo̱ko̱ wa, be bola pe̱ wa dipita

Myango ma mun’a muto ńa Yairo mye o Bibe̱l mi lo̱ki bato jita bena ba wese̱, membe̱ pe̱ babo̱. Langa mi myango ma mbale̱ o Lukas 8:40-42 na 49-56.

Obiana Yesu a mapumbwe̱le̱ mun’a muto ńa Yairo, a langwedi sango ao ná: “O si bwa bo̱ngo̱, dube̱ nde.” (Ombwa mwemba 50.) Ne̱ni dipita la bepumbwedi leno̱ ná longwane̱ wa . . .

  • ke̱ o bo̱lo̱ne̱ moto o to̱ndino̱ e?

  • ke̱ we be̱be̱ na kwedi e?

Ombwa SINIMA, nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.

  • Ne̱ni dipita la bepumbwedi di lo̱kino̱ lembe̱ pe̱ bayedi ba Phelicity e?

BATO BA MAKWALA NÁ: “Ye ndutu o dube̱ ná bato ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o wase.”

  • Nje wa o mo̱nge̱le̱no̱ e?

  • Njik’epas’a Bibe̱l weno̱ ná o bolane̱ o lee̱ ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱ e?

EBONGOLO

Bibe̱l e makwala ná lokoli la lodun la bato bena ba wedi ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. Yehova a mapula ná ba be̱ pe̱te̱ longe̱; a boli pe̱ Yesu ngińa o pumbwe̱le̱ babo̱.

Ndimbisedi

  • Nje Yehova na Yesu ba masengano̱ ońola timbane̱ la bawedi o longe̱ e?

  • Owe̱ni lokoli la lodun la bato ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ba me̱nde̱no̱ be̱ longe̱, o mo̱ń nga o wase e? Ońola nje pe̱ o makwalano̱ nika e?

  • Ońola nje weno̱ mbaki ná bandolo bo̱ngo̱ be pe̱te̱ ná ba timba o longe̱ e?

Bola din

BATA WASA

Okwa mambo ma mongwane̱ weno̱ ná o bola o lembe̱ ndutu kwedi e mawanano̱.

“Jongwane̱ ońola ba bena ba wese̱” (Umwe̱! No̱. 3 2018)

Mo̱ bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bongwane̱ moto nu wese̱ na mbale̱ e?

Di wese̱ te̱ moto di to̱ndino̱ (5:06)

Ne̱ni bana beno̱ ná ba lembe̱ ndut’a kwed’a moto ba to̱ndino̱ e?

Diko̱ti (2:07)

Mo̱ bato̱ bō̱ ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o mo̱ń e? Nja nu si me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ e?

“Bepumbwedi be nde nje e?” (Tema o mulomba)