JOKWA 30
Bandolo bo̱ngo̱ be ná ba timba o longe̱!
Kwedi ńe sese, e mabwesane̱ pe̱ ndutu jita. Ońola nika nde Bibe̱l e mabele̱no̱ mo̱ ná musingedi. (1 Korinto 15:26) O jokwa di londe̱ 27, woko ná Yehova a me̱nde̱ bo̱le̱ nu musingedi. Nde nje e me̱nde̱ po̱ye̱ bato bena ba máwo̱ e? O din jokwa, o me̱nde̱ jokwa mambo mape̱pe̱ jombwea kakane̱ la betańsedi Yehova a bolino̱ o pumbwe̱le̱ lokoli la lodun la bato ná ba be̱ longe̱ o bwindea! Mo̱ nika ńe ná e bolane̱ na mbale̱ e? Ba me̱nde̱ nde pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o mo̱ń nga o wase e?
1. Nje Yehova a mapulano̱ bola ońola bandolo basu bena ba wedi e?
Yehova a mabwa ńo̱ngi o timbane̱ bato bena ba wedi o longe̱. Hiob, mot’a jemea mō̱ a ta mbaki ná Loba a si me̱nde̱ dimbea mo̱ ombusa kwed’ao. A langwedi Loba ná: “O wusa bele̱ [O me̱nde̱ bele̱, nwt-F], na mba nalabe̱” la so̱ngo̱.—Langa Hiob 14:13-15.
2. Ne̱ni di bino̱ ná bawedi be ná ba pumbwabe̱le̱ e?
Ponda Yesu a tano̱ o wase, Loba a boli mo̱ ngińa o pumbwe̱le̱ bato. Yesu a pumbwe̱le̱ ngo̱ndedi ńa 12 la mbu na mun’a mukusa ma muto mō̱. (Marko 5:41, 42; Lukas 7:12-15) Ombusa ponda, Lasaro diko̱m la Yesu a wedi. To̱ná Lasaro a tano̱ a mápulame̱ mińa mine̱i, Yesu a pumbwe̱le̱ mo̱. Yesu a bo̱le̱no̱ kane̱ Loba, a te̱ nde musea buka te̱ ná: “A Lasaro, busa!” Na moto nu ta nu máwo̱ “a busa;” Lasaro a timbi o longe̱! (Yohane 11:43, 44) Dutea te̱ njika muńe̱nge̱ mbia na mako̱m ma Lasaro ba bono̱!
3. Njika dipita le ońola bandolo bo̱ngo̱ bena ba wedi e?
Bibe̱l e makakane̱ ná: “Bepumbwedi . . . be me̱nde̱ be̱.” (Bebolo 24:15) Bato bena Yesu a pumbwe̱le̱no̱ ke̱ e o wase ba s’alo o mo̱ń. (Yohane 3:13) Ba ta muńe̱nge̱ o timba pe̱te̱ longe̱ o wase. Son a ponda, nika pe̱ nde Yesu a me̱nde̱no̱ pumbwe̱le̱ lokoli la lodun la bato ná ba be̱ longe̱ o bwindea o paradisi o wase. A kwali ná ba be̱se̱ bena Loba a mo̱nge̱le̱no̱ ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱, to̱ e be̱ nde ná bato ba ta ba mádimbea babo̱.—Yohane 5:28, 29.
ALA O NJIBA
Ombwea mboṅ ye o Bibe̱l i malee̱ ná bawedi ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. Okwa ne̱ni bepumbwedi beno̱ ná be lo̱ko̱ wa, be bola pe̱ wa dipita.
4. Yesu a lee̱ ná e ná a pumbwe̱le̱ bawedi
Bata jokwa jombwea nje Yesu a bolino̱ ońola diko̱m lao Lasaro. Langa Yohane 11:14, 38-44, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:
-
Ne̱ni di bino̱ ná Lasaro a ta a máwo̱ na mbale̱ e?—Ombwa mwemba 39.
-
Lasaro a ta te̱ a mala o mo̱ń, mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná e wusa be̱ bwam ná Yesu a timbane̱ mo̱ o wase e?
5. Jita ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱!
Langa Myenge 37:29, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:
-
Owe̱ni lokoli la lodun la bato ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ba me̱nde̱no̱ be̱ longe̱ e?
Yesu a si me̱nde̱ pumbwe̱le̱ baboledi ba Yehova buka te̱. Langa Bebolo 24:15, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:
-
Nja o me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ je̱ne̱ o bepumbwedi e?
Yesu e ná a pumbwe̱le̱ moto na bo̱bise̱ la ńolo, kana sango a muna eno̱ ná a wemse̱ mun’ao ńe o iyo̱
6. Bepumbwedi be ná be lo̱ko̱ wa, be bola pe̱ wa dipita
Myango ma mun’a muto ńa Yairo mye o Bibe̱l mi lo̱ki bato jita bena ba wese̱, membe̱ pe̱ babo̱. Langa mi myango ma mbale̱ o Lukas 8:40-42 na 49-56.
Obiana Yesu a mapumbwe̱le̱ mun’a muto ńa Yairo, a langwedi sango ao ná: “O si bwa bo̱ngo̱, dube̱ nde.” (Ombwa mwemba 50.) Ne̱ni dipita la bepumbwedi leno̱ ná longwane̱ wa . . .
-
ke̱ o bo̱lo̱ne̱ moto o to̱ndino̱ e?
-
ke̱ we be̱be̱ na kwedi e?
Ombwa SINIMA, nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.
-
Ne̱ni dipita la bepumbwedi di lo̱kino̱ lembe̱ pe̱ bayedi ba Phelicity e?
BATO BA MAKWALA NÁ: “Ye ndutu o dube̱ ná bato ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o wase.”
-
Nje wa o mo̱nge̱le̱no̱ e?
-
Njik’epas’a Bibe̱l weno̱ ná o bolane̱ o lee̱ ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱ e?
EBONGOLO
Bibe̱l e makwala ná lokoli la lodun la bato bena ba wedi ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. Yehova a mapula ná ba be̱ pe̱te̱ longe̱; a boli pe̱ Yesu ngińa o pumbwe̱le̱ babo̱.
Ndimbisedi
-
Nje Yehova na Yesu ba masengano̱ ońola timbane̱ la bawedi o longe̱ e?
-
Owe̱ni lokoli la lodun la bato ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ba me̱nde̱no̱ be̱ longe̱, o mo̱ń nga o wase e? Ońola nje pe̱ o makwalano̱ nika e?
-
Ońola nje weno̱ mbaki ná bandolo bo̱ngo̱ be pe̱te̱ ná ba timba o longe̱ e?
BATA WASA
Okwa mambo ma mongwane̱ weno̱ ná o bola o lembe̱ ndutu kwedi e mawanano̱.
Mo̱ bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bongwane̱ moto nu wese̱ na mbale̱ e?
Ne̱ni bana beno̱ ná ba lembe̱ ndut’a kwed’a moto ba to̱ndino̱ e?
Mo̱ bato̱ bō̱ ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o mo̱ń e? Nja nu si me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ e?