Dja pale

Dja papale

LEKTIONA 30

Tire kamle mule nai djiwenn pale!

Tire kamle mule nai djiwenn pale!

O merepen anell menge ropen un i bari duk an o dji — job hi har i feindo mendar. Te hi o tsiro jaake dur, lell o Jesus i soor dran o merepen (1. Korintarja 15:26). An i lektiona 27 was tuke sikedo, har o Jehowah kowa krella. Un hoi hi kolentsa, kai meran un kanna mulo hi? An kaja lektiona well tuke sikedo, ap hoi o Jehowah peskro lab das: Job dell bud menshen o djipen pale, te nai djiwenn le bachteles hake tsireske. Nai patsah kowa tchatchepah? Un djiwenn kola, kai wenn djangedo, an o bolepen oder ap i phub?

1. Hoi kamell o Jehowah mare kamle mulenge te krell?

Peskro djiestar kamell o Jehowah i mulen te djangrell. I patslo morsh, leskro lab his Hiob, patsas, kai bistrals o Dewel les gar, te merals job. Job penas ap o Debleste: “Tu dals ap mande gole, un me shunaus un daus [dran o mulengro kheer] pale gole” (Dikenn pal an Hiob 14:13-15).

2. Hoske djinah mer, kai wenn i mule pale djangedo?

Har o Jesus ap i phub his, das o Dewel les koi soor, te djangrell lo mulen pre. O Jesus djangras i tchat, kai his 12 bersha phures, un i morsh tchawes, koleskri dai kek rom buder his (Marko 5:41, 42; Luka 7:12-15). Pal kowa meras o Jeseskro maal, o Lazaro. Job his star diwessa mulo un paskedo, kote rakras o Jesus glan o mulengro kheer i mangepen, un das gole: “Lazaro, am win! Un kowa, kai meras, was win” — job his pale djido (Johanni 11:43, 44). Hawi bacht leskri familjake un leskre malenge kowa hunte his!

3. Hawo latcho lab della kolenge, kai meran?

I bibla penella “kai kolla, kai meran, pale djido wenna” (Bitchepangre 24:15). Har o Jesus ap i phub his, djangras job menshen pre. Kola hins gar an o bolepen (Johanni 3:13). Jon hins bachteles, kai djiwan le pale ap i phub. An o tsiro glan mende dell o Jesus kolen, kai kanna mulo hi, ninna o djipen pale. Jon nai djiwenn an i paradiso kate ap i phub i bachtelo djipen hake tsireske. O Jesus penas, kai wenn i tsele mule, kolen o Dewel gar bistras, djangedo — ninna sawe, kolendar mer gar djinam, kai jon djiwan (Johanni 5:28, 29).

RODAS DUREDER

Kanna dikeh, hoske mer nai patsah, kai nai lenn i mule o djipen pale, un kai jon djangedo wenna. Tu haiweh ninna, har o patsepen ap o djangepen tiro dji soor nai della.

4. O Jesus sikras, kai nai djangrell lo i mulen

Hoi kras o Jesus peskro maleske, i Lazareske? Dikenn pal an Johanni 11:14, 38-44, un rakrenn khetne pral:

  • Hoske djinah mer, kai hunte his o Lazaro tchatchepah mulo (Dikenn pal an o verso 39)?

  • Hoi penals tu: Lals o Jesus i Lazares pale ap i phub, te djiwals lo pal o merepen an o bolepen?

Dikenn o VIDEO.

5. Bud lenn o djipen pale!

Dikenn pal an Gilja 37:29 un Mateo 5:5, un rakrenn khetne pral:

  • Kai djiwenn kola bud milliarde menshe, te lenn le o djipen pale?

O Jesus djangrell gar kokres kolen, kai mangan ap i Jehoweste. Dikenn pal an Bitchepangre 24:15, un rakrenn khetne pral:

  • Kones kamals tu pale djides te dikell?

Jaake, har i dadeske kowa gar pharo hi, te djangrell lo peskro tchawes pre, jaake hi i Jeses kowa witar gar pharo, te djangrell lo i mulen

6. O djangepen nai dell tiro dji soor

Kola laba pral i Jaireskri tchate tchiwan i bari soor an o dji bud menshendar, kolengri duk an o dji bares hi. Dikenn pal an Luka 8:40-42, 49-56 pal koi tchatchi parmissa.

Glanstunes penas o Jesus ap o dadeste koi muli tchatar, te ma trashell lo. Palle penas lo, kai hunte sikrell lo kanna peskro patsepen (Dikenn pal an o verso 50). Har nai tchiwell o patsepen ap o djangepen soor an tiro dji, te …

  • merell jek, koles tu kameh?

  • djala pral tiro djipen?

Te dikan o VIDEO, rakrenn khetne pral:

  • Har das o patsepen ap o djangepen i Phelicitakre eltren soor an o dji?

BUD PENENNA: “I mule djiwenn an o bolepen.”

  • Hoi penals tu?

  • Hawo biblakro verso lals tu, te kamals te sikrell, kai djiwenn i mule ap i phub, te wenn le djangedo?

HOI KATE PENLO WAS

I bibla penella, kai wenn bud milliarde mule pale djangedo. O Jehowah kamell, te djiwenn le pale un job das i Jeses koi soor, te djangrell lo len pre.

Hoi penals tu?

  • Hoske djinah mer, kai kamenn o Jehowah un o Jesus o djiestar, te lenn i mule o djipen pale?

  • Kai djiwenn kola bud menshe, te lenn le o djipen pale — ap i phub oder an o bolepen? Hoske peneh tu kowa jaake?

  • Hoske patseh tu, kai nai djiwenn tire kamle mule ninna pale?

Hoi me kamau te krell

BUDEDER

Kate well tuke sikedo, hoi te kress nai, te hi tiri traura bares.

“I traura — hoi tuke mishto hi” (Djangrenna! Nr. 3 2018)

Kate huneh, hoi i bibla nai krella, te hi tiri duk an o dji doleske bares, kai meras jek.

Te merell i kamlo mensho (5:06)

Kate well tuke sikedo, hoi te kress nai, te nai djan tchawe ko koowah feteder trul, te meras jek, koles jon kaman.

O win-gindo-lowe (2:07)

Kate drawereh nai, koon djangedo wella, te djiwell lo an o bolepen un koon gar djangedo wella.

“Hoi hi o djangepen?” (I artikla online)